Predpisi in naravovarstveni nadzor

Krajinski park Goričko je bil ustanovljen s sprejemom Uredbe o Krajinskem parku Goričko na redni seji vlade RS, 9. oktobra 2003 v Ljubljani. Z dnem uveljavitve Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o ohranjanju narave – ZON-C (Uradni list RS, št. 46/14) so prenehale veljati na določbe (46. člen): - prvi in tretji odstavek 17. člena Uredbe o Krajinskem parku Goričko (Uradni list RS, št. 101/03)

V skladu s sprejeto Uredbo je bil 8. januarja 2004 s Sklepom vlade RS ustanovljen Javni zavod Krajinski park Goričko. Sklep je objavljen v UL RS 3/2004.Sklep je bil 12. maja 2005 spremenjen - sprememba sklepa vlade (UL RS 50/2005). 5. aprila 2018 je bil s sklepom vlade o spremembah in dopolnitvi Sklepa o ustanovitvi Javnega zavoda Krajinski park Goričko dopolnjen. Objava v UL RS 24/2018 dne 13. 4. 2018, stran 3633, sklep št. 1051. Neuradno prečiščeno besedilo je objavljeno  tukaj. Spremembe so se nanašale na dodano nalogo, popravek kalsifikacije registriranih dejavnosti in sestavo strokovnega sveta.

Z ustanovnim sklepom je Javni zavod Krajinski park Goričko dobil sedež v gradu na Goričkem, Grad 191, 9264 Grad. Grad je spomenik državnega pomena in zavarovan z Odlokom. (UL RS 81/1999 in spr. 55/2002). Prikaz kulturnega spomenika in vplivnega območja je tukaj.

Zavod deluje v skladu s sprejetim statutom, ki je bi sprejet 8. julija 2004 na 1. seji Sveta JZ KP Goričko in je objavljen v UL R Slovenije 6/2005, dne 21. 1. 2005. Besedilo statuta lahko preberete tukaj.

V letu 2016 je bil statut JZKPG spremenjen in dopolnjen na 5. seji sveta zavoda, 28. januarja 2016. Ustanoviteljica zavoda, vlada RS, je soglasje k spremembam in dopolnitvam statuta podala s sklepom dne 12. aprila 2016. 

Sklep vlade RS k spremembam in dopolnitvam ter neuradno prečiščeno besedilo statuta sta objavljena v priponki na tej strani spodaj.

Vlada je dne 6. 11. 2018 izdala sklep s katerim je določila Javni zavod Krajinski park Goričko, Grad 191, 9264 Grad, matična številka: 1930621, za upravljavca nepremičnin v lasti Republike Slovenije, navedenih na seznamu, ki je kot priloga sestavni del tega sklepa. Sklep in priloga sta objavljena spodaj.

Vlada je dne 6. 11. 2018 izdala sklep s katerim je določila Javni zavod Krajinski park Goričko, Grad 191, 9264 Grad, matična številka: 1930621, za upravljavca nepremičnin v lasti Republike Slovenije, navedenih na seznamu, ki je kot priloga sestavni del tega sklepa. Sklep in priloga sta objavljena spodaj.

Vlada je 23.6.2020 sprejela sklep s katerim je določila Javni zavod Krajinski park Goričko, Grad 191, 9264 Grad, matična številka: 1930621, za upravljavca nepremičnin v lasti Republike Slovenije, navedenih na seznamu, ki je kot priloga sestavni del tega sklepa. Sklep in priloga sta objavljena spodaj.

Dejavnosti zavoda 

Upravljavec Krajinskega parka Goričko opravlja v okviru javne službe naslednje dejavnosti: 

  •  stalno spremlja in analizira stanje naravnih vrednot, biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti v parku in pripravlja poročila o stanju v parku;
  •  skrbi za izvajanje oziroma izvaja varstvene režime, naravovarstvene naloge in razvojne usmeritve po tej uredbi;
  •  skrbi za vzdrževanje, obnavljanje in varovanje naravnih vrednot v parku;
  •  sodeluje z Zavodom RS za varstvo narave pri pripravi naravovarstvenih smernic za del, ki se nanaša na park;
  •  usklajuje in spremlja raziskovalne naloge v zvezi s parkom;
  •  sodeluje pri mednarodnih projektih, tudi z namenom pridobivanja sredstev za delovanje parka, predstavitvah in strokovnih raziskavah parka in skrbi za izvajanje prevzetih projektov;
  •  skrbi za predstavitev parka, ki vključuje tudi ozaveščanje javnosti o pomenu varstva narave;
  •  zagotavlja dostop do informacij o parku in vodi informacijski center parka;
  •  sodeluje z lokalnimi skupnostmi pri doseganju namena varstva in razvoja parka;
  •  sodeluje z lastniki zemljišč na območju parka in jim strokovno pomaga in svetuje;
  •  upravlja nepremičnine v parku, ki so v lasti države, katerih upravljanje je dodeljeno JZ KPG;
  •  pripravlja vsebine in vzdržuje parkovno infrastrukturo, namenjeno obiskovalcem parka;
  •  sprejema letne programe dela parka na podlagi načrta upravljanja parka in opravlja oziroma skrbi za tam določene naloge;
  •  izvaja druge naloge v sklopu varstva in razvoja v skladu s to uredbo,
  •  sodeluje pri izvajanju in izvaja ukrepe varstva sestavin biotske raznovrstnosti na ekološko pomembnih območjih in posebnih varstvenih območjih v zavarovanem območju in izven njega, če so ta območja območno povezana z zavarovanim območjem.

Območje KP Goričko. 

Neposredni nadzor v naravi 

Naravovarstveno nadzorna služba je organizirana na podlagi 155. in 156. člena Zakona o ohranjanju narave (UL. RS št. 56/99 in 46/14), ki določa da neposredni nadzor v naravi, ki ga izvajajo naravovarstveni nadzorniki upravljavca zavarovanega območja, med katere se šteje tudi Javni zavod Krajinski park Goričko. Vloga naravovarstveno nadzorne službe je tudi ozaveščanje, izobraževanje in svetovanje lokalnemu prebivalstvu. Znotraj zavarovanega območja se opravljajo temeljne naloge, to je varstvo krajinskega parka s stalnim in neposrednim nadzorom nad izvajanjem varstvenih režimov in prepovedi, veljavnih na območju krajinskega parka, z upoštevanjem vseh predpisov s področja varstva okolja.

Organizacija izvajanja neposrednega nadzora v Krajinskem parku Goričko

V zavarovanih območjih narave neposredni nadzor zagotavljajo upravljavci zavarovanega območja (156. člen ZON). Ministrstvo predpiše načine in pogoje za organizacijsko, vsebinsko ter teritorialno usklajeno izvajanje naravovarstvenega nadzora (156. člen ZON). Izvajalec neposrednega nadzora v Krajinskem parku Goričko je Javni zavod Krajinski park Goričko. Organizacijo nadzorne službe določa 44. člen Statuta Javnega zavoda Krajinski park Goričko (UL RS št. 6/2005). 

Nadzornik Javnem zavodu Krajinski park je dosegljiv na e-naslovu: nadzornik@goricko.info

Naloge in pristojnosti naravovarstvenih nadzornikov

Naloge neposrednega nadzora opravljajo naravovarstveni nadzorniki, ki so za to delo posebej usposobljeni in imajo pooblastilo po ZON_u in opravljen preizkus znanja za vodenje in odločanje v prekrškovnem postopku.  Razen vodenja prekrškovnih postopkov lahko neposredni nadzor opravljajo tudi prostovoljni nadzorniki, ki imajo opravljen izpit za prostovoljne nadzornike in pogodbo z Javnim zavodom Krajinski park Goričko. Več o neposrednem nadzoru v naravi na spletnih stranek ministrstva tukaj.

Naloge neposrednega nadzora so:

  • neposredno spremljanje stanja na območju Krajinskega parka Goričko,
  • nadzor nad izvajanjem varstvenih režimov prepisanih z zakonskimi akti, naravovarstvenimi soglasji, dovoljenji za poseg v naravo in drugo,
  • ugotavljanje dejanskega stanja pri kršitvah iz Zakona o ohranjanju narave in njegovi podlagi sprejetih predpisov,
  • opozarjanje oseb na varstvene režime zaradi možnosti storitve prekrška,
  • nadzorniki so dolžni ob vsakem času (tudi izven delovnega časa) preprečevati prekrške po predpisih, ki urejajo ohranjanje narave, ter ukrepati in uporabiti z zakonom določena pooblastila,
  • o sumu kaznivega dejanja mora naravovarstveni nadzornik takoj obvestiti policijo, navesti vsa znana dejstva in dokaze ter izročiti dokaze, ki jih je pridobil.

Pristojnosti naravovarstvenega nadzornika (na podlagi ZON_a in na njegovi podlagi sprejetih predpisov):

  • naravovarstveni nadzornik ima pravico od osebe, ki ne spoštuje določb tega zakona, zahtevati in dobiti na vpogled osebno izkaznico ali javno listino, s katero se dokazuje istovetnost te osebe,

  • naravovarstveni nadzornik lahko tudi fotodokumentira potek kršitve in kršilca pri storitvi prekrška,

  • naravovarstveni nadzornik pri opravljanju nalog neposrednega nadzora samostojno vodi postopek in odloča o prekrških iz tega zakona,

  • če naravovarstveni nadzornik pri izvajanju neposrednega nadzora po tem zakonu naleti na fizični odpor ali če tak odpor lahko utemeljeno pričakuje, lahko zahteva pomoč policije,

  • izjave naravovarstvenih in prostovoljnih nadzornikov in materialni dokazi, ki jih zberejo glede dejanj, na podlagi katerih se ukrepa v inšpekcijskem postopku, se v postopku inšpekcijskega nadzora lahko štejejo za dokaz, pridobljen v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, če je za vodenje inšpekcijskega postopka to potrebno,

  • naravovarstveni nadzornik lahko po ZON_u (161. člen) zaseže predmete, ki so uporabljeni za prekršek ali namenjeni za prekršek ali so nastali s prekrškom. Z zaseženimi predmeti se ravna skladno z zakonom o prekrških,

  • naravovarstveni nadzornik ima pri izvajanju nadzora vožnje v naravnem okolju in v zavarovanih območjih pooblastilo:

  • ustaviti voznika vozila na motorni pogon, ki vozi v nasprotju z določbami Zakona o ohranjanju narave ali akta o zavarovanju;

  • zahtevati od voznika vozila na motorni pogon vozniško dovoljenje in prometno dovoljenje oziroma listino, izdano v skladu s petim odstavkom 28. č člena Zakona o ohranjanju narave, oziroma listino, s katero ugotovi istovetnost voznika. Voznik mora izročiti naravovarstvenemu nadzorniku zahtevane listine na vpogled,

  • V skladu z 153. a členom ZON lahko naravovarstveni nadzornik, zaseže vozniku vozilo na motorni pogon, če je:

    • vozilo na motorni pogon vozil v naravnem okolju nad zgornjo gozdno mejo ali na zavarovanem območju, na katerem je vožnja prepovedana z aktom o ustanovitvi zavarovanega območja;
    • bil kot voznik vozila na motorni pogon v naravnem okolju v zadnjih dveh letih najmanj trikrat pravnomočno kaznovan za prekršek iz 5. točke prvega odstavka 161. člena tega zakon (če vozi, ustavi ali parkira vozilo na motorni pogon v naravnem okolju in vozilo ne stoji ali ni parkirano v petmetrskem pasu izven vozišča).

Zunanja podoba naravovarstvenega nadzornika

Nadzornik ima službeni znak in izkaznico ter predpisano uniformo, ki jih določa Pravilnik o službenem znaku, izkaznici in uniformi naravovarstvenih in prostovoljnih nadzornikov (UL RS, št. 41/2015).

Uredba o strokovnem usposabljanju in preverjanju znanja naravovarstvenih in prostovoljnih nadzornikov (Uradni list RS, št. 56/15 in 25/17)

Zakon o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16 in 15/17 – odl. US

Pravilnik o službenem znaku, izkaznici in uniformi naravovarstvenih in prostovoljnih nadzornikov (Uradni list RS, št. 41/15 in 64/17))

Splošni predpisi  

Zakon o ohranjanju narave (ZON) (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B in 46/14)

Uredba o ekološko pomembnih območjih (Uradni list RS, št. 48/04, 33/13, 99/13 in 47/18)

Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (Uradni list RS, št. 49/04, 110/04, 59/07, 43/08, 8/12, 33/13, 35/13 – popr., 39/13 – odl. US, 3/14, 21/16 in 47/18)

Program upravljanja območij Natura 2000 (2015-2020) ki ga je Vlada Republike Slovenije sprejela s sklepom št. 00719-6/2015/13 z dne 9. 4. 2015.

Pravilnik o določitvi in varstvu naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 111/04, 70/06, 58/09, 93/10, 23/15 in 7/19)

Pravilnik o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (Uradni list RS, št. 130/04, 53/06, 38/10 in 3/11)

Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07, 32/08 – odl. US, 96/08, 36/09, 102/11, 15/14 in 64/16)

Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam (Uradni list RS, št. 82/02 in 42/10).

Uredba o varstvu samoniklih gliv (Uradni list RS, št. 57/98, 56/99 – ZON, 41/04 – ZVO-1 in 58/11)

Kulturna dediščina 

Zakon o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 90/12, 111/13, 32/16 in 21/18 – ZNOrg)

top

X

Grad je do nadaljnjega zaprt za ogled

24.10.- 30.11.2020