Kje so in kaj počnejo prostoživeče živali pozimi?
M. Matjašec
20. 12. 2022
Z zimo prideta sneg, nižja temperatura in pomanjkanje hrane.
Narava se je umirila in vsak dan opazimo manj živali. Manj jih je na vrtu, ob robu gozda, v mejicah, gozdu, ob in v potokih, jezerih … Kje so? Kaj počnejo?
Živali delimo glede na to ali imajo stalno telesno temperaturo ali ne. Živali s stalno telesno temperaturo so aktivne vso zimo. Živali z nestalno telesno temperaturo pozno jeseni in pozimi hibernirajo (življenjske funkcije se zmanjšajo na minimum), ker je njihova telesna temperatura odvisna od toplote v okolju in v takem stanju počakajo na spomladansko povišanje temperature.
Lisica 
D. Rocner
Živali se na zimo pripravijo na različne načine: nekatere jo preživijo kot odrasle živali, skrite pod lubjem, v zemlji, med mahovi, lišaji ali v trhlem lesu, nekatere pa v drugih mofrološki stanjih, npr. kot so jajčeca (npr. metulji prelci, pajki – zavarovani v svilnatih zapredkih), ličinke (npr. hrošči) ali bube (večina metuljev). Polži s hišicami svoj vhod zavarujejo s trdnim apnenčastim pokrovčkom, goli polži se skrijejo v vlažno zavetje gnijočih rastlin. Pozimi praviloma otrpnejo tudi vse naše dvoživke in plazilci. Zarijejo se v blato, skrijejo v gozdna tla in skalne špranje. So pa živali, ki so aktivne celo zimo. Taki so npr. deževniki, ki se umaknejo po navpičnih rovih globoko v prst, mravlje v globokih mravljiščih ali divje čebele, ki z nenehnim utripanjem kril ogrevajo svoj panj.
Srnjak D. Rocner
Ptiči in sesalci so živali s stalno telesno temperaturo, le-to uravnavajo z več življenjskimi procesi. Oboji se na zimo pripravijo z menjavo perja ali dlake. Ptičem zraste več puha, sesalcem pa poddlaka. Živali se na zimo pripravijo tudi tako, da se obilneje prehranjujejo, tako si nakopičijo tolščo, ki jim v hladnih dneh pomaga vzdrževati telesno temperaturo in so lahko aktivne. Nekateri majhni ptiči ves dan porabijo za iskanje hrane, nekaj jih menja »jedilnik«, npr. žužkojede sinice postanejo semenojede. V naše kraje priletijo ptice s severa, podobno kot lastovice odletijo v tople kraje. Ker je lakote pozimi več kot poleti, vidimo prihajati živali v neposredno bližino naših bivališč, kjer stikajo za hrano. Nekateri sesalci se na zimo prilagodijo s spanjem (npr. polhi, ježi, netopirji, podleski), z dremljenjem (npr. medvedi, veverice). Živali, ki pozimi dremljejo, se navadno prebudijo enkrat v dveh tednih in ostanejo budne dan ali dva.
Obisk narave v zimskih mesecih naj bo čim manj moteč
V splošnem velja, da živali pozimi počivajo, in s tega vidika bi naj človek svoje dejavnosti prilagodil ritmu narave. Z zimskimi aktivnostmi (smučanjem, alpinizmom, neprimerno vožnjo po gozdu …) ljudje velikokrat vznemirjamo živali. Preplašene živali porabijo veliko energije, s katero morajo varčevati, da bodo lahko preživele zimo in neugodne vremenske pogoje.
Za hranjenje oz. puščanje hrane na krmiščih skrbijo lovske družine, ki imajo natančno odmerjene količine hrane in lokacije krmišč. Lovci divjad hranijo predvsem zato, da ne bi povzročala škode na kmetijskih zemljiščih. Nepremišljeno nastavljanje hrane prostoživečim živalim privablja le-te bliže vasem in kmetijskim zemljiščem, kjer lahko povzročajo škodo.
Pozimi največkrat hranimo ptice. Opazujmo, katere ptice prihajajo na naše krmišče in ponudimo hrano za tiste ptice, ki ga največkrat obiščejo. Pticam ne smemo dajati kruha, ker ne omogoča energetskega izkoristka, živali so navidezno site, v resnici pa stradajo naprej. Več o krmljenju ptic preberite tukaj…
