Informacijski center Krajinskega parka Goričko
Grad 191, 9264 Grad
Tel: ++386 2 551 88 60,
++386 31 354 149
Fax: ++386 2 551 88 63
e-po¹ta: park.goricko@siol.net

Ime Goričko prihaja od goríc. Tako namreč domačini imenujejo griče, ki so davno nastali na dnu Panonskega morja in se potem dvignili. Mehko oblikovan peščeni svet so ljudje naselili v pradavnini in tod ostali. Čeprav do velikih evropskih mest ni zelo daleč, je Goričko "napredek" zaobšel, tako da je ohranilo podobo, značilno za srednjo Evropo pred drugo svetovno vojno.

To, kar so nedolgo imenovali zaostajanje, se zdaj kaµe kot prednost. Mozaično razsejani vinograd, sadovnjaki, travniki in s številnimi kulturami porasle njive, ki se harmonično prepletajo in dopolnjujejo z naselji, zaselki in posameznimi kmetijami, ponujajo enkratno podobo in prav take ljudi. Na slabo rodovitni zemlji sta bili potrebni skromnost in modrost umnega izkoriščanja zemlje, sonca in padavin, zato človek in narava tod µe stoletja µivita v soµitju in skupaj oblikujeta razgibano kulturno krajino. Še vedno je dovolj prostora za najrazličnejše µivali in rastline, po tradiciji ima skoraj vsak kmet vsaj majhen vinograd, kjer pridela "svoje" vino. Re v srednjem veku so sloveli po sadju, visokodebelni sadovnjaki z nekaj sto sortami sadja še rastejo, tu in tam je še ohranjena stara kmečka arhitektura, tudi nekatere obrti, ki so sicer µe utonile v pozabo. Ta harmonično ubrana slika kar vabi na sprehod med goricami, ob potokih in prek travnikov, po slemenih in skozi gozdove, na voµnjo po rahlo nagnjenih pobočjih. Radovedneµa pričakujejo stari mlini, starodavne, s slamo krite domačije, številne evangeličanske in katoliške cerkve, pa tudi največji grad na Slovenskem, ki ima toliko sob, kot je dni v letu.

Tukajšnji najvišji vrh sicer sega nad morje le 418 metrov, pa vendar ponuja pogled na avstrijsko juµno Gradiščansko - Naravni park Raab in slovensko Porabje in straµno krajino na Madµarskem - Narodni park Õrség - prostor trideµelnega parka, ki je bil zmeraj stičišče kultur in narodov. Da se je tod mogoče dobro okrepčati s tradicionalnimi goričkimi jedmi in poveseliti ob µlahtni gorički kapljici, pa se prepriča vsak, ki pride "sem gor".


        

                         

           

           

Ali se splača ohranjati travnike µive?
ne, ker ne dajejo dovolj zasluµka
da, ker je na njih veliko zdravilnih rastlin
da, ker se na njih hranijo čebele, metulji in ptice
da, ker so del turistično privlačne krajine
Copyright © Krajinski park Goričko | Design & production CREATIV Novi mediji d.o.o. |