Gorski narcis

Gorski narcis (Narcissus poeticus ssp. radiiflorus) je na območju KPG razširjen le na območju občin Cankova in Rogašovci.

Opis

Do 40 cm visoka zelnata trajnica izrašča iz čebulice. Uspeva na negnojenih in pozno košenih travnikih ter v visokodebelnih travniških sadovnjakih. Ponekod se je gorski narcis ohranil tudi na vrtovih in ogradih, kjer se je zaradi pozne košnje ohranil v največjem številu. Od 20 do 40 cm dolgi in do 2,5 cm široki listi so štirje. Steblo je pokončno, šestkotno, rahlo stisnjeno in votlo. Posamični cvetovi so zvezdasti in bele barve. Šest venčnih listov je cevasto zraščenih. Rdeče oranžen privenček je pladnasto oblikovan. V njem je 6 prašnikov in tridelna brazda. Bele cvetove lahko občudujemo od druge polovice aprila do sredine maja z viškom cvetenja okoli 1. maja. Plod je mesnata glavica, katere ne pokosimo, dokler ne dozori in se obarva rumeno.


Narcise pogosto izraščajo v šopih   M. Podletnik

Gorski narcis je strupena rastlina, pri kateri je še posebno strupena čebulica. V rastlini je več vrst alkaloidov: homolikorin, narcisidin, likorin, hämanthamin, tazetin, likorenin, anhidromethilpseudolikorin, metilpseudolikorin, fiancin, magnarcin in narcissamin. Znaki zastrupitve so slabost, bruhanje, driska, šok, poškodbe želodca in črevesja. Floristi se srečujejo tudi z narcisnim dermatitisom. Dišeče učinkovine (eterična olja) so se nekoč uporabljale pri izdelavi parfumov. 

Razširjenost
Rod narcis je razširjen po Evropi, Afriki in Aziji. V Sloveniji se gorski narcis pojavlja na Golici, na Snežniku, na Krasu, v Zasavju, na Kočevskem in v Pomurju. Na Goričkem je znanih okoli 50 rastišč, povečini na zahodni strani, v občinah Cankova in Rogašovci. Gre za razpršena rastišča na pretežno bolj mokrotnih travnikih, travniških sadovnjakih, v starih vinogradih in jelševih logih. Rastišča v JZ KPG redno popisujemo. 

Narcis ima v Sloveniji številna domača in lokalno značilna imena. Pod imenom potkolonci jih poznajo v Cankovi ter piklonci ali piklanci v Gerlincih in Pertoči. V Veržeju jih poznajo pod imenom fünkešnice. Drugod po Sloveniji jih poznajo še pod imeni beli narcis, gorski narcis, bedenica, ključavnica, binkoštnica, čarovnica, medenica ali jurjevica. V Nemčiji narcise poznajo pod imenom Dichter-Narzisse, Montreux-Narzisse ali Echte Narzisse. Na Madžarskem se imenuje henye boroszlán. Najpogostejše angleško poimenovanje je Poets Daffodil. Francozi mu pravijo narcisse des poetes, medtem ko ga na Hrvaškem poznajo pod imenom sunovrat.

Občina Cankova si je narciso izbrala tudi kot simbol v občinskem grbu. Grb Občine Cankova je upodobljen na ščitu v modri in srebrni barvi. V glavi je predstavljena bela narcisa z osmimi cvetnimi lističi kot simbol osmih naselij, čez obe polji nastopa trivalna dvojna valovnica kot simbola vodotokov Kučnice in Ledave.


Cvetovi od blizu   M. Podletnik

Gorski narcis je v skladu z uredbo zavarovana vrsta rastline in jo je prepovedano namerno uničevati, poškodovati ali trgati. 

   

 

  Ali ste vedeli?

Ime izvira iz starogrškega mitu o Narkisos-u, ki je bil sin rečnega boga Kefisa in nimfe Lejriope. Nemesis ga je zvabila do jezera, kjer je mladenič uzrl svojo podobo v vodni gladini in se zaljubil vanjo. Nezmožen odvrniti pogled, je ob vodi umrl. Bogovi so ga spremenili v cvetlico z njegovim imenom, ki ima njegovo bledo polt in rumeno srce v ognjeno rdečem krogu. Karl Linne jo je poimenoval Narcissus poeticus. Ime Narkissoz ali Narkissos prihaja od narkm (narke) kar pomeni spati, otrpniti.                                        

 Poročilo o pregledu rastišč gorskega narcisa (Narcissus poeticus) na travnikih v občinah Cankova in Rogašovci v letu 2019. JZ KPG, 2019. 

 Poročilo o pregledu rastišč gorskega narcisa (Narcissus poeticus) na travnikih v občinah Cankova in Rogašovci v letu 2021. JZ KPG, 2021.

 Poročilo o pregledu rastišč gorskega narcisa (Narcissus poeticus) na travnikih v občinah Cankova in Rogašovci v letu 2023. JZ KPG, 2023.