LIFE FOR SEEDS Spomladanska setev semenske mešanice v Budincih
M. Matjašec, 23. 3. 2026
V Budincih smo začeli vzpostavljati nova travnika, ki bosta združevala značilnosti suhih in ekstenzivnih travnikov – takšnih, kot prevladujejo tudi v okoliški krajini.
Javni zavod Krajinski park Goričko je konec lanskega leta odkupil dve njivi v Budincih in eno v Pertoči. Ker v zavodu upravljamo predvsem s travniki, smo v okviru projekta LIFE FOR SEEDS dobili priložnost, da te površine ponovno preoblikujemo v travnike. Obe njivi v Budincih smo tako letos spomladi zasejali z lokalno semensko mešanico, setev v Pertoči pa še sledi. Do zdaj smo setve v okviru projekta izvajali jeseni, tokrat pa nas zanima, kako uspešna je lahko tudi spomladanska setev. Za začetek smo uporabili 47 kg suhe semenske mešanice, vendar sama setev še ne pomeni, da bo travnik tudi res bogat in raznolik. Pomembno vlogo ima tudi narava sama. Velik del rastlin se namreč razvije iz t. i. banke semen, ki je že prisotna v tleh, ter iz semen, ki jih prinaša veter iz okoliških travnikov. Prav ti naravni procesi bodo sčasoma pomembno dopolnili posejano mešanico in prispevali k razvoju prave travniške pestrosti.
Obdelava tal s krožno brano M. Matjašec
Pred setvijo smo morali njivi skrbno pripraviti. Tla smo najprej obdelali s krožno brano, da smo jih zrahljali, poravnali in pripravili na sprejem drobnih semen. Nato smo enakomerno posejali semensko mešanico, semena rahlo vdelali v tla in površino še povaljali. S tem smo izboljšali stik semen z zemljo in ustvarili dobre pogoje za kalitev. Zdaj se začenja najpomembnejši del – postopna preobrazba njiv v travnik. Ob ustreznem upravljanju se bo tu razvila raznolika travniška združba, ki bo pomembna tako za naravo kot za krajino.
Setev
Travniki so izjemno dragoceni življenjski prostori. Na njih uspevajo številne rastline, ki so vir hrane za opraševalce, kot so čebele in metulji, hkrati pa nudijo zavetje pticam in drugim živalim. Z vzpostavljanjem travnikov iz lokalnih semen ohranjamo tudi značilno podobo krajine in gensko pestrost rastlin. Pomemben del skrbi za travnik je tudi košnja. Priporočljivo je, da prvo košnjo opravimo šele, ko večina rastlin odcveti in razvije semena. Tako omogočimo njihovo naravno razmnoževanje in hkrati ohranimo vire hrane za opraševalce. Pri tem pa ne smemo pozabiti na kmetijsko rabo. Kmetje za rejo živali potrebujejo kakovostno krmo, zato je pomembno iskanje ravnovesja med pridelavo in ohranjanjem narave. Dobra praksa je, da del travnika vedno ostane nepokošen ali da se košnja izvaja postopno. Tako živalim zagotovimo varno zatočišče, rastlinam pa omogočimo, da zaključijo svoj življenjski krog.
