LIFE FOR SEEDS Na Goričkem še zadnja setev semenskih mešanic
M. Matjašec, 11. 11. 2025
V letu 2025 zaključili z obnovo travnikov v okviru projekta.
Setev semenske mešanice v Motvarjevcih M. Matjašec
Travniki so dragocen del naše krajine. Nudijo dom številnim rastlinam in živalim, varujejo tla, pomagajo zadrževati vodo, čistijo zrak, prispevajo k biotski raznovrstnosti in blaženju podnebnih sprememb. Hkrati so vir kakovostne krme in pomemben del kulturne krajine. Kljub temu so travniki vse bolj ogroženi. Intenzivno kmetijstvo, opuščanje košnje in paše, pozidava ter podnebne spremembe ogrožajo njihov obstoj. Posledice so očitne: manj vrst, upad opraševalcev in izguba značilne podobe krajine. Zato je obnova travnikov ključna za ohranjanje naravne pestrosti in trajnostno rabo prostora. Travnike obnavljamo, ko se ruša poslabša, se pojavijo pleveli ali po večjih posegih v okolje, najprimerneje spomladi ali jeseni. Obnova lahko poteka na različne načine: z naravno sukcesijo, zmanjšanjem intenzivne rabe, setvijo semenskih mešanic ter prenosom semenskega materiala ali vrhnje plasti tal. Ustrezna izbira načina obnove je odvisna od stanja travnika, ciljev obnove in naravnih razmer posameznega območja.
Pri projektu Ohranjanje prioritetnih travniških habitatnih tipov v Sloveniji z vzpostavitvijo semenske banke in obnovo in situ ali krajše LIFE FOR SEEDS smo v tem jesenskem času še zadnjič posejali semenske mešanice na travnike v obnovi. Tokrat smo sejali na travnike habitatnega tipa 6410 (mokrotne) in 6510 (ekstenzivne). Gre za 2 tipa travnikov, ki sta na Goričkem precej pogosta. Cilj našega projekta je bil preveriti, ali lahko uporaba semenskih mešanic pripomore k hitrejši obnovi travnikov, čeprav se v njihovi neposredni okolici že nahajajo travniki z zadostno količino semen, ki se lahko na obnovitveno območje razširijo po naravni poti, z vetrom ali živalmi. Učinke bomo ovrednotili z analizo vegetacijskega popisa, načrtovanega za prihodnjo pomlad. Obnova suhih travnikov je bila zaključena že pred dvema letoma.
Za obnovo 2 ha travnikov smo uporabili skrbno nabrane semenske mešanice, pridobljene z 4 ha raznolikih, vrstno bogatih travnikov. Pri tem smo izhajali iz predpostavke setve 30 kg semenskega materiala na hektar. Prvo žetev smo opravili v začetku julija, ko so bila semena že dobro dozorela, drugo pa v začetku septembra, ko so dozorele še poznejše vrste. Nabrani semenski material smo sušili na zraku v zračnih in suhih prostorih, da smo ohranili njegovo kakovost in kaljivost. Po sušenju smo raznoliko mešanico skrbno premešali, da smo dobili enotno semensko zmes. Setev smo jeseni opravili ročno, s čimer smo zagotovili enakomerno razporeditev semen in bolj naravno obnovo travne ruše.
