Skupnost naravnih parkov Slovenije na sejmu AGRA
S.Dešnik, 28.8.2025
Javni zavod Krajinski park Goričko se na sejmu AGRA predstavlja že od leta 2006, ko je bil javnosti predstavljen projekt Živeti z Naturo 2000 na Goričkem.
Sodelovanje na Pomurskem sejmu se je z leti okrepilo do te mere, da je Ministrstvo za naravne vire in prostor gmotno podprlo stojnico Skupnosti naravnih parkov Slovenije, ki v letu 2025 povezuje 18 zavarovanih območij narave in krajine na državni in lokalni ravni.
Otvoritveni slovesnosti, v soboto 23. avgusta 2025, so sledili številni pogovori in srečanja z vidnimi predstavniki, odločevalci, kmetovalci in prijatelji ter radovedneži, ki raziskujejo bogato naravo Slovenije. Na stojnici smo bili še posebej počaščeni obiska Ministra za naravne vire in prostor, g. Jožeta Novaka, direktorjev parkov in predsedujoče Skupnosti Naravnih parkov Slovenije, ge. Barbare Švagelj iz občine Ankaran.
V soboto sta se predstavila Krajinski park Goričko in Regijski park Pohorje.
V nedeljo se je predstavil Park Pivška presihajoča jezera. Ob izjemnem obisku sejma je bil izjemen tudi obisk stojnice zlasti v nedeljo na kateri so Špela, Helena in Nina obiskovalcem razložile spremljanje gibanja velikih zveri; medveda, volka, risa in divje mačke, ki je namenjeno raziskavam ekoloških značilnosti omenjenih vrst. Odtiskovanje šap v kovčku s peskom, ogled modelov iztrebkov in seveda vabilo k obisku Ekomuzeja in središča Dina Pivka, je ustavilo veliko obiskovalcev.
Z Goričkega smo jim ponudili še vabilo na Gorički den in se veselimo jesenskega dogodka, ki bo 4. oktobra na gradu.
V ponedeljek sta bila na stojnici Kozjanski regijski park in Notranjski regijski park.
V torek sta se predstavila Park Škocjanske jame in Krajinski park Radensko polje.
V sredo se je predstavil Krajinski park Pivška presihajoča jezera in v četrtek še Park Škocjanske jame.
Upravljavci parkov uspešno sodelujejo z deležniki na področju kmetijstva pri izvajanju naravovarstvenih ukrepov, kjer se ohranja biotska raznovrstnost za obstoj npr. opraševalcev, se skrbi za uravnavanje krajevnih podnebnih razmer z ohranjanjem mokrišč, travišč in mejic, ter se zmanjšuje širjenje tujerodnih invazivnih vrst. Vsi ukrepi zagotavljajo kmetovalcem boljše pogoje za pridelavo zdrave hrane in krme za domače živali.
Upravljavci parkov v izvajanje ukrepov vključujejo tudi ohranjanje krajinskih značilnosti, senožetnih sadovnjakov, mejic, suhozidov ipd., ki prispevajo k prepoznavnosti regij in h kakovostnejšemu razvoju podeželja v rednem delu in v številnih čezmejnih in mednarodnih projektih.
Upravljavci povezani v Skupnosti si prizadevajo za ohranjanje narave ob upoštevanju izročila (tradicije) kmetijstva na posameznih območjih s čimer se krepi zavedanje, da se ohranjanje narave in kmetijstvo ne izključujeta, temveč se dopolnjujeta in morata sobivati, saj sta v kulturni krajini povsod soodvisna.
