AQUANATURE: Prvi vpogled v razširjenost japonskega dresnika na Goričkem
S. Lorenčič, 25. 7. 2026
AQUANATURE: Prvi vpogled v razširjenost japonskega dresnika na Goričkem
V Krajinskem parku Goričko smo v začetku leta 2026 v okviru projekta AQUANATURE pričeli s sistematičnim popisom japonskega dresnika (Fallopia japonica). Ta rastlina, ki izvira iz vzhodne Azije, velja za eno najbolj agresivnih invazivnih tujerodnih vrst na svetu. Čeprav naše delo na terenu še vedno intenzivno poteka, vam predstavljamo rezultate prvega obdobja, ki so nam dali prvi realen vpogled v obseg tega okoljskega izziva.
Kako smo se lotili dela?
Naš cilj ni bil zgolj opazovanje, temveč natančno kartiranje. Terenska ekipa pregledala obrežne pasove ključnih vodotokov: Kobiljskega potoka, Velike in Male Krke, Ledave ter potokov Lukaj in Bezjak. Vsako najdeno rastišče smo zabeležili s točkami in poligoni, ki smo jih nato analizirali v programskem okolju QGIS, da smo dobili natančne podatke o površinah.
Številke, ki kličejo k ukrepanju
V prvem valu popisov smo identificirali 176 ločenih rastišč, ki skupaj pokrivajo cca. 20,3 hektarja površine. Analiza podatkov razkriva zaskrbljujočo strukturo:
- Povprečno rastišče meri približno 1.137 m², kar pomeni, da gre pogosto za že dobro uveljavljene sestoje.
- Največja sklenjena površina dresnika, ki smo jo izmerili, presega 9.500 m².
- Struktura rastišč – veliko število manjših, a razpršenih žarišč – kaže na stalno dinamiko širjenja in nastajanja novih populacij.
Vodotoki kot "avtoceste" za širjenje
Naša raziskava je potrdila, da so prav vodotoki glavni koridorji za širjenje dresnika. Voda deluje kot vektor; poplave in transport sedimentov prenašajo delčke rastlin na nove lokacije. Pri tem je dresnik neverjetno trpežen, saj za nastanek popolnoma nove rastline zadošča že centimeter dolg košček korenike, ki ga prinese voda.
Najbolj kritično je jugovzhodno območje (JV) ob Kobiljskem potoku (okolica Motvarjevcev in Kobilja), kjer se nahaja kar 76 % vseh popisanih površin. Za primerjavo: v severozahodnem delu ob Ledavi in Lukaju smo zabeležili le 4 % vseh površin, kar nakazuje na zgodnejšo fazo naselitve na tem koncu.
Zakaj je vsak hektar problematičen?
Japonski dresnik ni le estetska težava. Njegova izjemna vitalnost mu omogoča, da zraste tudi do 15 centimetrov na dan. S svojo gosto rastjo in sproščanjem kemičnih snovi v prst (alelopatija) popolnoma izpodriva naše domorodne rastline, kar drastično zmanjšuje biotsko raznovrstnost. Poleg tega njegovi močni rizomi ogrožajo stabilnost infrastrukture, saj lahko predrejo celo asfaltne plasti in poškodujejo nasipe.
Pogled naprej: To je šele začetek
Naš začetni popis je bil usmerjen predvsem na obrežne pasove vodotokov, kjer je nevarnost širjenja največja. Vemo pa, da se dresnik hitro širi tudi ob cestah, na gradbiščih in opuščenih kmetijskih zemljiščih, kjer mu pri prenosu okužene zemljine pogosto nevede pomaga človek.
Z beleženjem in spremljanjem stanja bomo nadaljevali, saj so ti podatki ključni za pripravo učinkovitega, večletnega načrta upravljanja, ki bo vključeval tako sodobno tehnologijo kot naravi prijazne metode zatiranja. Naš cilj ostaja jasen: zaščititi dragocene habitate Krajinskega parka Goričko pred popolno prevlado te invazivne vrste.
