Svetovni dan mokrišč 2026
Svetovni dan mokrišč – mokrišča kot prostor naravne in kulturne dediščine
Vsako leto 2. februarja obeležujemo svetovni dan mokrišč, ko se ljudje, organizacije in države po vsem svetu povežejo v skupni kampanji ozaveščanja o ključni vlogi mokrišč za ohranjanje življenja na Zemlji. Mokrišča, kot zibelka biotske raznovrstnosti in človeških civilizacij izginjajo izjemno hitro, s tem pa tudi prostor kulturnega spomina in znanja.
Letošnja mednarodna tema poudarja globoko povezanost človeka z mokrišči ter izpostavlja pomen tradicionalnega in lokalnega znanja pri trajnostni rabi in upravljanju ter ohranjanju teh izjemno dragocenih ekosistemov.
Svetovni dan mokrišč obeležujemo od 1997
Mokrišča v Krajinskem parku Goričko
Stoječe in tekoče vode, mokrotni travniki, kjer zastaja voda, ter povirja, kjer voda privre na površje, so mokrišča z izjemno vlogo v kulturni krajini Goričkega. Več o nastanku jezer na Goričkem, njihovem stanju danes in možnostih obiskovanja preberite na povezavi https://www.park-goricko.org/go/959/Mokrisca
Velika Krka je največji vodotok na SV delu Goričkega K. Malačič
Sara Lorenčič, koordinatorka projekta AQUANATURE v JZ Krajinski park Goričko
Aktivno varovanje mokrišč v Krajinskem parku Goričko – čezmejni projekt AQUANATURE
"Na Goričkem so mokrišča še razmeroma dobro ohranjena. Potoki, mokrotni travniki, mlake, barja in jelševi gozdovi so del območja Natura 2000 ter pomemben del krajine in lokalne identitete. Tudi na Goričkem pa se soočamo z izsuševanjem, slabšanjem kakovosti vode in širjenjem invazivnih vrst.
K izboljšanju stanja prispeva čezmejni projekt AQUANATURE, v katerem slovenski in madžarski partnerji sodelujemo pri načrtovanju obnove mokrišč. Projekt naslavlja predvsem izsuševanje mokrišč, invazivne tujerodne vrste in onesnaževanje vodotokov ter si prizadeva za boljše ekološko stanje voda in ohranjanje vrst. Predvideni so naravi prijazni posegi za zadrževanje vode, obnova potokov ter številne ozaveščevalne aktivnosti".
Več o projektu lahko preberete na povezavi https://www.park-goricko.org/go/1282/AQUANATURE-2025-2027-
Mokrišče na Goričkem G. Domanjko
Mokrišča, zibelka biotske raznovrstnosti in človeških civilizacij – izginjajo trikrat hitreje kot gozdovi – od onesnaževanja do netrajnostne rabe in podnebnih sprememb.
Mokrišča pokrivajo več kot 12,1 milijona km², kar predstavlja približno 6 % kopenske površine Zemlje, in so nujna za človeško preživetje. V skladu z Ramsarsko konvencijo so mokrišča lahko sladka ali slana, celinska ali obalna, naravna ali umetna, trajna ali začasna. Med sladkovodna mokrišča sodijo reke, jezera, mlake, poplavne ravnice, močvirja, barja in povirja, med slana pa estuariji, lagune, mangrove, slana močvirja in obalne plitvine. Tudi umetna mokrišča, kjer se prepleta tradicija in narava, kot so soline, kali, mrtvice imajo pomembno vlogo pri ohranjanju naravnega ravnovesja ter lokalnih tradicij in znanj.
Kljub izjemnemu pomenu mokrišča izginjajo trikrat hitreje kot gozdovi. Od leta 1700 je izginilo več kot 80 % svetovnih mokrišč, od sedemdesetih let prejšnjega stoletja pa več kot 35 % mokrišč. Dejavniki, ki ogrožajo mokrišča so številni ter segajo od izsuševanja in zasipavanja mokrišč, intenzivnih kmetijskih praks, urbanizacije, gradnje prometne infrastrukture do onesnaževanja voda, regulacij vodotokov, gradnje jezov, širjenje invazivnih tujerodnih vrst in vse bolj podnebni ekstremi ter spreminjajoče se podnebje zaradi podnebnih sprememb.
Pogosto še vedno prevladuje napačno razumevanje mokrišč kot »neuporabnega« ali »neobvladljivega« prostora, čeprav so njihove koristi za človeka in naravo nenadomestljive. Mokrišča namreč zagotavljajo ključne ekosistemske storitve: so vir sladke vode in hrane, blažijo poplave, zadržujejo vodo v sušnih obdobjih, izboljšujejo kakovost voda ter ščitijo pred ekstremnimi vremenskimi pojavi. Obenem so izjemni ponori ogljika – barja in šotišča hranijo približno 30 % vsega kopenskega ogljika, kar je dvakrat več kot vsi gozdovi na svetu skupaj. Zato so mokrišča danes prepoznana kot eden najpomembnejših naravnih ekosistemov za blaženje podnebnih sprememb.
Mokrišča v Sloveniji
V Sloveniji mokrišča pokrivajo približno 5 % ozemlja, kamor spadajo močvirja, barja, poplavna območja rek, rečne mrtvice, kraška polja, mokrotni travniki, kali, mlake, soline in obalna območja. Na seznam Ramsarske konvencije so uvrščena tri območja Nature 2000 kot mokrišča mednarodnega pomena: Sečoveljske soline, Škocjanske jame ter Cerkniško jezero s Križno jamo in Rakovim Škocjanom. Uvrstitev na ta seznam pomeni, da ima mokrišče posebno vrednost za ohranjanje biotske raznovrstnosti na svetovni ravni, zlasti za vodne in močvirske vrste, ter da se država zavezuje k ohranjanju in trajnostnemu upravljanju območja..
Kako lahko vsak od nas prispeva k ohranjanju mokrišč:
- Povečajmo svoje znanje in razumevanje o mokriščih: seznanimo se o lokalnih mokriščih, o grožnjah, ki jim pretijo ter kako lahko sami prispevamo k njihovemu ohranjanju.
- Širimo znanje: izmenjajmo znanje o mokriščih s prijatelji, družino in sosedi in prispevamo k ohranjanju mokrišč.
- Ohranjanje zdravih mokrišč in njihovih funkcij je neprecenljivo bogastvo in odgovornost vseh nas!
V ponedeljek, 2. 2. 2026, bo svetovni dan mokrišč obeležen tudi na Odmevih na RTV ter v Studio ob 17-tih na radiu. Vabljeni k ogledu oziroma poslušanju.
Prilagamo celotno izjavo MNVP za javnost, v kateri lahko preberete več o pripravi Nacionalnega načrta za obnovo narave ter o že izvedenih in aktualnih projektih, povezanih z mokrišči.
