Ekološko kmetovanje na Goričkem


  S. Dešnik in Sonja Bertalanič, 25. 3. 2024

Srečanje eko-kmetov z Goričkega s člani Društva eko kmetov Pomurja Rodna Grüda na gradu Grad

Goričko je smelo biti po svetovnih merilih IUCN zavarovano kot Krajinski park zato, ker so bila na območju prepoznana kakovost krajine v svoji vidni pojavnosti-slikovitosti in je bila prepoznana visoka stopnja raznolikosti vseh oblik življenja ali t.i. biotske raznovrstnosti/ raznoživosti, s čimer je bilo Goričko leta 2004 ob vstopu Slovenije uvrščeno v evropsko omrežje Natura 2000 območij. Kakovost krajine in raznoživost je posledica rabe prostora skozi tisočletja in izhaja iz potreb ljudi, njihovega odnosa, orodja s katerim obdelujejo zemljo in ne navsezadnje ciljev veljavnega družbenopolitičnega sistema. Tisočletna zgodovina je na Goričkem pustila številne sledi od pradavnine, fevdalizma, dednega zakona kraljevine Madžarske, turških vpadov, prve in druge svetovne vojne, obdobja hladne vojne, skratka dogajanja v družbi, ki so in še vplivajo na življenje ljudi ter na odseljevanje in priseljevanje. V prostoru, krajini se navzven kaže v gospodarjenju z naravnimi viri kot so zemlja, gozd, voda, mineralne surovine.

Oblikovanost površja, strmine in osončenost in slabša naravna rodovitnost povečini kislih tal, so narekovali oblikovanje katastrskih občin in vzorec zemljiških parcel primeren rabi prostora. Ta je na Goričkem še vedno mozaična na relativno majhnih zemljiških parcelah, pri čemer se prepletajo travniki, njive, vinogradi in sadovnjaki z vegetacijskimi krajinskimi prvinami, cestami in naselji kar odlikuje prepoznavnost Goričkega. V času snovanja Trideželnega parka ob tromeji Avstrije, Madžarske in Slovenije je bila prepoznana še okoljska kakovost prostora, ki zaradi obmejnosti ni obremenjen z vplivi velike infrastrukture in industrije ter zaradi gričevnatega površja in razpršene pozidave ni primeren za velikopotezno intenzivno kmetovanje. Iz tega sledi, da je zemlja manj obremenjena s kemičnimi sredstvi in zato primerna za ekološko kmetijstvo. Vizija snovalcev pred tridesetimi leti je bila ohraniti to edinstveno evropsko krajino majhnih vasi s kar se da sonaravnim kmetovanjem in gozdarstvom, ohranjanjem biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot, ohranjanjem ljudskega stavbarstva in kulturne dediščine za razvoj sonaravne ponudbe v nastanitvah in kulinariki.

 

Cilj strateškega načrta skupne kmetijske politike v Sloveniji je povečati obseg površin za pridelavo ekološke hrane, ki je priložnost tudi za Goričko. V decembru 2023 je bilo ustanovljeno Društvo ekoloških kmetov Pomurja Rodna Grüda, zato smo v Javnem zavodu Krajinski park Goričko, JZ KPG preverili najprej koliko kmetij ima certifikat oziroma so v ekološki kontroli ter organizirali uvodni sestanek z nekaj eko-kmeti na Goričkem. Ugotovljeno je bilo, da ima do konca leta 2024 veljaven certifikat preko 80 kmetij, pri čemer jih je nekaj še v preusmeritvi.

Na sestanku so zaposleni v JZ KPG predstavili naloge ohranjanja narave in izvajanje naravovarstvenih ukrepov na zemljiščih v upravljanju zavoda, pri čemer kot skrbniki sodeluje tudi šest eko-kmetij. Poudarjeno je bilo zmanjševanje površin suhih in mokrotnih travnikov po eni strani zaradi opuščanja, ki ga je povzročil upad živinoreje in po drugi strani preoravanja v njive za povečanje obsega poljščin, ponekod tudi sejane trave za živinorejo. Ravno travniki v ekstenzivni rabi, brez gnojenja so na Goričkem vrstno najbolj bogati k čemur so usmerjeni ukrepi JZ KPG, ki upravlja s cca. 90 ha razpršenih površin na celotnem območju Krajinskega parka Goričko.

Predsednik društva Rodna Grüda, Alojz Topolovec, je predstavil delovanje društva, medtem ko je cilje predstavila Sonja Bertalanič, svetovalka za ekološko kmetijstvo na KGZ-zavodu v M. Soboti.

 

Cilji društva:

  • Krepitev razvoja na ekološkem in biodinamičnem področju kmetijstva,
  • Promocija in organizacija delavnic, tečajev, demonstracij, krožkov na področju ekološkega in biodinamičnega kmetijstva ter pridelave in predelave zdrave, lokalne hrane,
  • Povezovanje in sodelovanje z javnimi zavodi, šolami, vrtci, … na področju Pomurja,
  • Povezovanje v smislu trženja in nabave ekoloških pridelkov in repro materiala,
  • Povezovanje in sodelovanje z biodinamičnimi pridelovalci, društvi in združenji in organizacijami doma in v tujini,
  • Vzpodbujanje vseh oblik ekološkega kmetovanja,
  • Povečati tržni delež proizvodov iz ekoloških in biodinamičnih kmetij z organiziranim nastopom kot npr. z Ustanovitvijo zadruge,
  • Sodelovanje z lokalnimi skupnostmi in občinami,
  • Povezovanje in sodelovanje s turističnimi društvi, termami, gostinskimi obrati, turističnimi kmetijami v smislu promocije zdrave ekološke, biodinamične, lokalne prehrane,
  • Promocija ekološkega in biodinamičnega kmetovanja med potrošniki.

Za dosego svojih namenov in ciljev izvaja društvo sledeče dejavnosti:

  • Komunikacija in povezovanje s sorodnimi organizacijami in skrb za stike z javnostjo,
  • Organizacija izobraževanj, demonstracij doma in v tujini,
  • Organizacija strokovnih srečanj in ogledov dobrih praks doma in v tujini,
  • Izvajanje projektov in sodelovanje v projektih,
  • Implementacija biodinamike in ekolološkega kmetovanja nasploh v kmetijsko prakso v smislu organiziranja strokovnih ekskurzij, izobraževanj, delavnic, predavanj, tečajev, krožkov,
  • Udeleževanje na strokovnih srečanjih, dogodkih, sejmih, prireditvah s področja ekološkega in biodinamičnega kmetijstva,
  • Iskanje možnosti sofinanciranja za delovanje društva,
  • Izvajanje promocije vseh oblik ekološkega  kmetovanja med potrošniki.

Sledila je razprava, v kateri je bila izpostavljena problematika preoravanja travnikov v KPG, kar je ukrep, ki so ga doslej smeli izvajati tudi ekološki kmetje. V.d. dir., Darja Pajtler je ob tem pripomnila, da je na območju Nature 2000 v KPG potrebno upoštevati tudi Zakon o ohranjanju narave in evropske direktive, ki to ne dopuščajo, kar je zapisano v uradnem odgovoru MKGP in MNVP (v prilogi).

V razpravi je bil omenjen tudi malomaren odnos ljudi do okolja, ki še odlagajo odpadke v gozd, na bregove potokov in jarke ali jih sežigajo, čeprav je v vseh lokalnih skupnosti urejen odvoz in ločeno zbiranje odpadkov.

V razpravi so bile podane tudi rešitve v podporo ekološkemu kmetijstvu ob sočasnem ohranjanju biotske raznovrstnosti z ukrepi in sodelovanjem:

  • Vpeljava živinoreje, paše in košnje travnikov – idealno bi bilo v povezavi z biodinamičnimi principi,
  • Ohranjanje mokrotnih travnikov ob potokih za prestrezanje poplavnih voda,
  • Izmenjav znanj in tehnologija pridelave,
  • Pomen ohranjanja vrtičkarstva in povečati pridelavo vrtnin,
  • Ustanovitev ekološkega posestva v smislu komune ali vzorčne kmetije na Goričkem,
  • Širjenje in nadgradnja mreže dobrih praks,
  • Predstavitev elektrokulture (Dejan Rengeo) in Agnihotre (Roman Plohl, Sonja Bertalanič) – oboje je kompatibilno z biodinamiko – vse se lahko kombinira in vpelje v EK.
  • Prijava na razpis Eko regije,
  • Zagotavljanje trženja pridelkov preko Pomurske ekološke zadruge: partnerstvo, kratke dobavne verige, trženje, promocija, povezovanje z javnimi zavodi, gostinci, podjetji, organizacija in razvoj ekološke proizvodnje, predelava (pekarna, mlekarna, zelenjadarstvo, sadjarstvo, predelava mesa, …)
  • Sodelovanje in povezovanje s šolami, vrtci, priprava programa za razširjen program na osnovnih šolah (povezovanje s kmetijami, organiziranje odkupa preko Pomurske ekološke zadruge, …)

Pred koncem razprave so bili prisotni povabljeni k včlanitvi v društvo Rodna Grüda pri čemer bodo deležni številnih informacij s področja ekološkega kmetovanja in trženja pridelkov in živil. V društvo Rodna Grüda se lahko včlanite z izpolnjeno pristopno izjavo, ki je priložena spodaj.

Predstavitev in razvoj biodinamike ter vpeljava v prakso (Sonja Bertalanič, KGZ MS)


Kaj je biodinamika?

Kmetija je v biodinamiki opredeljena kot organizem, katerega organi so njive, travniki, sadovnjaki, rastline, živali, človek, … Organizem kmetije na določenih geoloških podlagah je del pokrajine in njenih eterskih danosti, je del planeta Zemlje z njenimi zemeljskimi silami. Nanj učinkuje kozmos s silami planetov našega osončja, ozvezdij zodiaka in silami, ki pritekajo iz globin kozmosa izza teh ozvezdij.

Biodinamika je torej celostni, ekološki in etični pristop h kmetovanju, vrtnarjenju, pridelavi in predelavi hrane oz. živil in k prehrani. Utemeljil jo je filozof in znanstvenik dr. Rudolf Steiner, ki je kmetom s svojimi predavanji leta 1924 odprl novo pot za vključevanje znanstvenega razumevanja s prepoznavanjem duha v naravi. Biodinamika se je preko mnogih kmetov in raziskovalcev pričela intenzivneje razvijati v dvajsetih letih prejšnjega stoletja in se od takrat naprej globalno nezadržno širi med vrtičkarji, kmeti, vinogradniki, sadjarji, na rančih in tudi na velikih posestvih. Načela in prakse biodinamike je mogoče uporabiti kjer koli kjer se prideluje hrana, ne glede na površine, pokrajino, podnebje in kulture.

Biodinamična kmetija je živ organizem

Vsaka biodinamična kmetija ali vrt je celostni živi organizem. Ta organizem je sestavljen iz mnogih soodvisnih elementov, kot so: polja, gozdovi, rastline, živali, prst, kompost, ljudje in duh kraja. Biodinamični kmetje in vrtnarji si prizadevajo za nego in uskladitev teh elementov, da bi podprli zdravje in vitalnost celote, zato delo na biodinamični kmetij poteka na celostni in dinamičen način. Biodinamiki si namreč prizadevajo prisluhniti pokrajini in skušajo čim bolj začutiti, kaj bi lahko najbolje nastalo in uspevalo na njej. Kreativni razvoj kmetije kot edinstvene individualnosti, upoštevajoč vse njene kvalitete in značilnosti ter nega in delo v skladu z naravnimi danostmi ter silami narave, je ključ biodinamičnega kmetovanja .

Biodinamika kultivira biotsko raznovrstnost.

Biodinamične kmetije in vrtovi se zgledujejo po biotski raznovrstnosti naravnih ekosistemov in edinstvenosti vsake pokrajine. Letna in večletna zelenjava, zelišča, cvetje, jagodičevje, sadje, oreščki, zrna, pašniki, krma, avtohtone rastline in žive meje lahko prispevajo k raznolikosti rastlin in krepijo zdravje in odpornost organizma na kmetiji. Koristna je tudi raznolikost domačih živali, saj vsaka živalska vrsta prinaša drugačen odnos do zemlje in edinstveno kakovost gnoja. Raznolikost rastlinskega in živalskega življenja se lahko sčasoma razvije, začenši z nekaj primarnimi pridelki in eno ali dvema vrstami živali (celo tako majhnimi kot so npr. deževniki ali čebele) in s kasnejšim širjenjem večjih živalskih vrst, medtem ko organizem – kmetija dozoreva.

Biodinamika združuje rastline in živali

Naravni ekosistemi vključujejo rastline in živali, ki si skupaj prizadevajo za zapolnjevanje, povezovanje in dopolnjevanje vlog v mreži življenja. Številne klasične in ekološke kmetije gojijo ali samo pridelke ali samo živino. To se z nekaterimi ukrepi morda res izkaže za učinkovitejše, vendar hkrati ustvarja neravnovesja, kot so npr. pomanjkanje hranil (če gojijo le rastline), onesnaževanje zaradi prevelikih količin gnoja (če vzrejajo le živali). Biodinamične kmetije in vrtovi delujejo tako, da preko zavestnih, živih medsebojnih odnosov povezujejo rastline, živali in tla skupaj z živimi, zavestnimi odnosi, tako da vsak podpira in uravnoveša celoto. Na ta način se ohranja ravnotežje, ki je nujno potrebno za dobro in kvalitetno preživetje vseh organov kmetije oz. celote.

Biodinamika ustvarja in skrbi za plodnost in rodovitnost tal na kmetiji

Biodinamične rastline rastejo v živih tleh, kar rastlinam zagotavlja kakovostno zdravje in hrano. Slednje s kemičnimi gnojili ali hidroponičnim gojenjem ni mogoče doseči. Biodinamične kmetije si prizadevajo ustvariti lastno plodnost tal s pomočjo kompostiranja, vključevanja živali, zastiranjem in s kolobarjenjem. Kompostiranje ustvarja harmonijo živalskega gnoja, rastlinskih materialov in zemlje. Ta harmonija rezultira v močnem viru moči in plodnosti kmetije kot organizma. Vključevanje živalske pestrosti pomaga k obnavljanju hranil in zagotavlja gnoj, ki tla neguje. Pokrivni raznovrstni rastlinski posevki prav tako prispevajo k rodovitnosti tal na kmetiji, saj tako priskrbijo za dovolj kisika in dušika in na ta način negujejo in ohranjajo življenje tal oz. prsti.  Kolobarjenje pomaga uravnotežiti potrebe vsakega pridelka in omogoča raznoliko ustvarjalno izražanje v tleh. V skupnem te prakse zmanjšujejo ali odpravljajo potrebo po umetnih gnojilih in omogočajo, da je kmetija uravnovešena in dobro odporna.

Kompost poživijo z biodinamičnimi pripravki

Biodinamični kompost je okrepljen in oživljen z uporabo šestih preparatov iz rmana, kamilice, koprive, hrastovega lubja, regrata in baldrijana. Vsako od teh zdravilnih zelišč se preoblikuje po edinstvenem postopku, ki ga pripelje v odnos z živalskim kraljestvom , z zemljo in z letnimi cikli. Z združevanjem teh elementov se povečujejo njihove zdravilne lastnosti. Preparati pospešujejo rast koristnih bakterij in gliv ter ustvarjajo močno koncentrirane snovi za kvalitetno zorenje komposta. Majhna količina vsakega pripravka se doda v kompostni kup takoj, ko je sestavljen in nato spet ko ga obračamo. Biodinamični pripravki krepijo kakovost komposta s stabiliziranjem dušika in drugih hranil, množijo raznolikost mikrobov in samemu procesu kompostiranja prinašajo večjo senzitivnost. Biodinamični kompost pomaga pri prilagajanju tal celotnega kmečkega organizma kot tudi pri prilagajanju na širše vplive, povečuje tudi življenjsko dobo tal in stabilizira organsko snov. Biodinamični kompost prinaša več ogljika v živo kraljestvo in tako pomaga pri vzpostaviti podnebnega ravnovesja.

Biodinamika podpira integriteto in raznolikost rastlinskih semen in živalskih pasem

Biodinamični kmetje in vrtnarji dajejo prednost naravnemu opraševanju, semenarjenju in dediščinskim pasmam živali. Biodinamične kmetije si prizadevajo za pridobivanje semen in živalskih staležev znotraj kmetije, pri čemer vključujejo selekcijo in vzrejo v kmetijskih dejavnostih, kadar je to mogoče. To omogoči razvoj edinstvenih, lokalno prilagojenih in senzibiliziranih rastlin in živali. Te rastline in produkti živali se odlikujejo s kvalitetnimi nutritivnimi vrednostmi in odličnim, bogatim okusom. Odporne so proti škodljivcem in boleznim. Kot v drugih vidikih biodinamike se tudi pri razvoju rastlin in živali upoštevajo zemeljski in kozmični vplivi, ki lahko uspevajo v trenutnih razmerah in prispevajo k zdravju kmetije in širše skupnosti.

Biodinamika živali obravnava spoštljivo

Biodinamični kmetje skrbijo za domače živali tako, da podpirajo njihovo zdravje in popolno izražanje njihove narave. Živalim se daje krma, ki je primerna za njihov prebavni sistem in nikoli niso hranjene z živalskimi stranskimi proizvodi. Teleta, jagnjeta in otroci na teh kmetijah odraščajo ob surovem, živem mleku pašnih živali in ne ob živomornih mlečnih nadomestkih, ki nimajo nobene prave hranilne vrednosti. Kokoši imajo kljune, krave pa rogove, saj ima vsak del živali pomembno naravno funkcijo. Vse živali imajo prosti izpust, dostop do krme na prostem ter veliko prostora za prosto gibanje na svežem zraku in soncu, v naravi – kamor tudi prvinsko spadajo.

Biodinamična škropiva izboljšujejo zdravje tal in rastlin

Poleg kompostnih pripravkov se v biodinamiki uporabljajo tudi potencirana tekoča škropiva, ki ohranjajo zdravje, vitalnost in senzitivnost kmetije in vrta. Preparat 500 oz. gnoj iz roga izboljšuje življenjsko dobo tal in odnos med zemljo in rastlinami. Pripravi se iz kravjega gnoja, ki se ga  septembra – okrog Mihaelovega zakoplje v zemljo v kravjih rogovih. Preparat 501 oz. kremen (quartz ali kamena strela) iz roga, ki velja za višjo matematiko biodinamike, pa poveča rastlinsko imuniteto, krepi fotosintezo, pospešuje zorenje. Pripravimo ga iz fino zmletih kremenčevih kristalov. Kravji rogovi se zapolnijo z zmetim kremenom in se zakopljejo v zemljo ko pride Sonce pred ozvezdje Ovna (dan je naveden v Setvenem kledarju po Mariji Thun). Čaj iz preslice  pomaga preprečevati glivične bolezni in uravnava voden element v rastlinah in tleh. Biodinamični pripravki za škropljenje in prepariranje komposta pripomorejo rastlinam, da vstopijo v dinamičen odnos z zemljo, vodo, zrakom, toploto in kozmosom ter jim pomagajo, da se zdravo in uravnoteženo razvijajo, dostopajo do celotnega spektra potrebnih hranil in postanejo bolj odporne na škodljivce, bolezni in ekstremne podnebne razmere.