Stanje temnega in strašničinega mravljiščarja na Goričkem dobro
V okviru projekta Gorička krajina je Center za kartografijo favne in flore (CKFF) v juliju in avgustu opravil popis, ki bo služil kot osnova za sklepanje pogodbenega ali skrbniškega varstva populacij in spremljanje učinkovitosti ukrepov za strašničinega (Phengaris teleius) in temnega mravljiščarja (Phengaris nausithous) ter kot osnova za preverjanje učinkovitosti ukrepov na koncu projekta.
Strašničin mravljiščar je v Sloveniji sicer splošno razširjen, vendar redek. Temni mravljiščar je omejen zgolj na severovzhodno Slovenijo. Obe vrsti metuljev sta habitatna specialista, saj v svojem življenjskem krogu potrebujeta zdravilno strašnico (Sanguisorba officinalis), ki je hranilna rastlina gosenic, kot tudi mravlje iz rodu Myrmica. V mravljiščih teh mravelj gosenice metuljev namreč preživijo večino svojega življenja. Goričko predstavlja eno od glavnih zgoščin razširjenosti obeh vrst v Sloveniji in ob upoštevanju še sosednje Madžarske, je to območje eno od najpomembnejših v tem delu Evrope. Na vzhodnem in osrednjem delu Goričkega sta veliko bolj pogosta in bolj številčna kot na zahodnem delu, vendar se primerni habitati za obe vrsti metulja vsako leto zmanjšujejo.
CKFF je opravil popis na izbranih 23 ha travnikov na območju Natura 2000 Goričko, ob tem pa so pregledali še več kot 300 ha travnikov za namene sklepanja pogodbenega varstva. CKFF je tudi določil najpomembnejše travnike s prisotnostjo obeh vrst mravljiščarjev in priložili varstvene smernice za sklepanje pogodbenega ali skrbniškega varstva. Pogodbeno ali skrbniško varstvo vključuje dogovor med JZ KPG in lastnikom, da bo lastnik pokosil travnik z zdravilno strašnico, preden začenjo letati metulji mravljiščarji. To je predvidoma konec maja ali v začetku junija ter v drugi polovici avgusta ali septembra. Na travniku bo pustil del nepokošene trave, pokošeno travo pa posušil in odpeljal iz travnika. Za izvedbo ukrepov bo prejel določen znesek. Strašničin mravljiščar je bil zabeležen na 149 ha površin, temni mravljiščar pa na 150 ha. Skupno so zabeležili 871 osebkov strašničinega in 1.119 osebkov temnega mravljiščarja. Več si lahko preberete v poročilu CKFF.
Avtor besedila: Barbara Zakšek (CKFF) in Tadej Törnar
