• NARAVA
• Rastline
• Zavarovane vrste rastlin
• Kraljice mokrotnih travnikov

Močvirski svišč (Gentiana pneumonanthe)
Rastlina iz družine sviščevk (Gentinaceae) je značilnica vlažnih in mokrotnih travnikov. Zraste do višine 50 cm in ima cvetove zgoščene na vrhu stebla. Listi, razporejeni po steblu, so enožilnati in suličasti. Temno modre, petštevne cvetove lahko občudujemo med julijem in septembrom.

Modri cvetovi močvirskega svišča   G. Domanjko

Na cvetove svoja jajčeca odlaga metulj sviščev mravljiščar (Phengaris alcon). Iz jajčec se razvijejo gosenice, ki se hranijo s cvetovi. Podobno kot pri njegovem sorodniku, strašničinem mravljiščarju, gosenice nato "posvojijo" mravlje rdečke. 

Bela jajčeca sviščevega mravljiščarja na cvetu močvirskega svišča   M. Podletnik

Rumena maslenica (Hemerocallis lilioasphodelus)
Čeprav cvetovi maslenice močno spominjajo na lilijo, gre za rastlino iz družine zlatokorenovk (Asphodelaceae). Posamezen rumen cvet je odprt le en dan. Iz te posebnosti izhaja angleško poimenovanje yellowday-lily.  Za razliko od lilij, ki imajo olistano steblo, ima maslenica golo steblo in številne pritlične liste. V višino rastlina meri 80–100 cm. Na vrhu stebla je do 12 dišečih rumenih cvetov, ki cvetijo konec maja–junija. Uspeva na vlažnih in mokrotnih travnikih. Čeprav je razširjena po celi Sloveniji, je povsod redka. Večja rastišča najdemo na vzhodnem delu KPG.

Rumeni cvet cveti le en dan    M. Podletnik

Sibirska perunika (Iris sibirica)
Sibirska perunika je trajnica, ki uspeva na mokrotnih, negnojenih travnikih. Modro vijolične cvetove lahko občudujemo od konca aprila do junija. Perunike imajo v tleh koreniko, iz katerih izraščajo listi in cvetna stebla. Listi so dolgo črtalasti, steblo je visoko z 2–5 modro vijoličnimi cvetovi na vrhu. Je pogosta okrasna rastlina vrtov. Listi so dolgi do 80 cm, steblo pa je lahko visoko do 1,2 m. Korenika in listi so strupeni. Je značilnica mokrotnih travnikov s stožko, ki povsod po Evropi množično izginjajo. Vrsta je zaradi tega zavarovana. 

Sibirska perunika   M. Podletnik