Geološke posebnosti

Največji geološki posebnosti na Goričkem sta slatinski vrelec v Nuskovi in nahajališče bazaltnega tufa in piroklastitov pri Gradu. Obe sta naravni vrednoti državnega pomena. Med geološke in geomorfološke naravne vrednote prištevamo še območje Sotinskega brega in Slatinsko grabo - izvir slatine. Območje Sotinskega brega, ki je hkrati najvišji del Prekmurja, gradijo najstarejše kamnine na Goričkem, ki so stare okoli 500 milijonov let. Gre za filitoidne skrilavce, ki so nastali globoko v notranjosti Zemlje. Danes je na delu griča aktiven kamnolom, kjer skrilavce izkoriščajo kot tehnični kamen. Na območju kamnoloma gnezdi par največje evropske sove, velike uharice (Bubo bubo), ki jo lahko ob mraku z malo sreče tudi slišimo. Na vrhu hriba je bilo leta 2019 odkrito "gradišče ovalne oblike z obrambnim okopom, v velikosti približno 180 x 72 m. Ob širitvi kamnoloma poškodovano na jugozahodnem delu; najdeni odlomki lončenine in kamnitega orodja so zgodnje eneolitski in srednje ali pozno bronastodobni", je zapisano v registru kulturne dediščine.

Slatinski vrelec v Nuskovi 

Slatinski vrelec se nahaja na vrtini naravne mineralne vode v Nuskovi. Globoko v zemljini notranjosti se ob ohlajanju magme sproščajo različni plini (ogljikov dioksid in druge), ki se običajno ob prelomih dvigujejo proti površju. Plini lahko med dviganjem naletijo na sloje podzemne vode v katerih se pričnejo počasi raztapljati. Med raztapljanjem plinov v vodi nastaja rahla kislina (od tod ime "kisla voda"), ki ima večjo sposobnost raztapljanja kamnin. Rahlo kisla podzemna voda nato raztaplja minerale in se z njimi bogati. Vodi obogateni z makrominerali (npr. kalcij, kalij, magnezij, natrij, klorid) ter mikrominerali (npr. železo, cinki, jod in mangan) pravimo mineralna voda. Voda iz slatinskega vrelca ima poseben vonj, kar je posledica prisotnosti plina žveplovega oksida. Na vrelcu in v jarku lahko opazite značilno oranžno-rdečo barvo usedlin, ki predstavlja železov oksid - rjo in priča o prisotnosti železa v vodi.
Vrelec ni naravni pojav temveč je bila leta 1969 izvrtan v globino 50 m. Izvleček analize naravne mineralne vode je kalcij: 470 mg/l, magnezij:37 mg/l, kalij: 5,8 mg/l, klorid: 26 mg/l, natrij: 110 mg/l, hidrogenkarbonat: 1760 mg/l.


Slatinski vrelec v Nuskovi   K. Malačič 


Mineralna voda odteka v Ledavo pri čemer se tvori lehnjak   K. Malačič 

Grad - nahajališče bazalta in piroklastitov

Severno od vasi Grad se nahaja opuščen kamnolom bazaltnih tufov in piroklastitov, ki so ostanek vulkanskega izbruha pred približno 3 milijoni let. Kamnina bazaltni tuf, na kateri je zgrajen tudi največji grad na Slovenskem, grad Grad, je nastala z usedanjem in sprijemanjem vulkanskega pepela, peska in tamkajšnjih sedimentov. V bazaltnem tufu so sprijeti tudi posamezni piroklasti. To so trdni delci, kot so vulkanske bombe, ki jih je prav tako izbruhal vulkan. V kamnolomu pri Gradu najdemo olivinove vulkanske bombe, ki so nastale globoko v notranjosti Zemlje pod vplivom visokega pritiska in temperatur. Te bombe gradi mineral olivin, ki ga v kamnolomu najdemo v obliki do nekaj cm velikih nodulah, ki na zraku hitro razpadejo. Kamnolom je edino nahajališče tovrstnih olivinovih nodul v Sloveniji.


Mineral olivin se v nodulah skriva v bazaltnem tufu   M. Podletnik