Travniški sadovnjaki

  in  Stanka Dešnik

V torek, 24. avgusta 2021, je na pobudo delovne skupine za ohranjanje travniških sadovnjakov in ob podpori Ministrstva RS za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo, na sejmu AGRA potekala predstavitev dosežkov izvedenih in potekajočih projektov v Sloveniji ter razprava o prihodnosti travniških sadovnjakov. Posvet je vodil Janez Gačnik, ki je iniciator in vodja delovne skupine.

Travniški sadovnjaki so nepogrešljiv krajinski člen v slovenskih kulturnih krajinah. Velika sadna drevesa rastejo povečini ob hišah, ki jih varujejo pred vetrom, dajejo senco, nudijo prostor za igro in počitek in jeseni zdravo sadje. Drevesa so sajena tudi ob poteh, cestah, znamenjih, nekatera so z nami še iz časa Avstro-ogrske. Jablane so največkrat sajeno sadno drevo, ki so jih v preteklosti sadjarji žlahtnili v številne sorte z namenom, da se čim bolj prilagodijo tlom, lokalnemu podnebju in seveda dajo okusne, zdrave in za shranjevanje primerne sadeže. Inventar vseh starih sort sadnega drevja v Sloveniji še ni popisan.

Travniški sadovnjaki z visoko raslimi drevesi, širokimi krošnjami in cvetočo travno rušo so še posebej dragoceni življenjski prostori številnih redkih, ranljivih rastlinskih in živalskih vrst, kadar so košeni za seno in v drevesnih duplih gnezdijo smrdokavre, vijeglavke, veliki skoviki in druge ptice, ki uravnavajo številčnost žuželk v sadovnjaku, na travniku, vrti in širši okolici. V cvetočem travniku domujejo tudi opraševalci, ki vse bolj izgubljajo svoj življenjski prostor. Zato se skrb za njihovo ohranjanje krepi na mednarodni ravni, čemur je bil letos posvečen 30. april kot prvi mednarodni dan, ki naj bi Evropejce opozoril na to dragoceno kulturno-naravno vrednoto in jih spodbudil k ohranjanju, negi in k sajenju novih sadovnjakov tudi ob obnovi in novogradnji hiš na podeželju in v predmestju..

Doslej je bilo v Sloveniji izvedenih več aktivnosti v okviru projektov financiranih v programih pomoči EU in so bili izvedeni v zavarovanih območjih narave in območjih Nature 2000. V Krajinskem parku Goričko se tako letos zaključuje projekt Gorička krajina, katerega dosežke obnove obstoječih in sajenje novih, je predstavila Stanka Dešnik. Projekte in delo v Kozjanskem parku, kjer so znani po Prazniku kozjanskega jabolka, je predstavil Adrian Černelč, medtem ko je projekt LIFE TO GRASSLANDS, ki ga je v Halozah izvajal Zavod RS za varstvo narave, predstavila Monika Podgorelec.

Ob zaključku so bila izmenjana mnenja in poziv k nadaljevanju dela v delu delovane skupine za Travniške sadovnjake ter priprave za drugi mednarodni dan Travniških sadovnjakov, ki bo 29. aprila 2022.

Prispevek projekta EIP16.5 Travniški sadovnjaki je objavljen na spletni strani Univerze v Ljubljani (vodja projekta dr. Marko Dobrilovič, UL BF), z naslovom "Travniški sadovnjaki kot večplasten potencial revitalizacije slovenskega podeželja".

top

X

Divja Slovenija, gledališče Park, M. Sobota

NEDELJA, 24. oktober, 19.00