Žabja svatba 2021 se bliža h koncu

K. Malačič, JZ KPG

Sezona spomladanskih migracij dvoživk proti mrestiščem, kjer svatujejo in se razmnožujejo, se počasi zaključuje. To pa ne pomeni, da ob toplih deževnih nočeh na cestah ne bo veliko dvoživk. Zaradi nenavadnih vremenskih razmer se še precej dvoživk zadržuje ob vodah in se bodo ob ugodnih pogojih vračale v poletna prebivališča (mokrotni travniki, mejice, gozdovi). Zato naj opozorilo o previdni vožnji ob večjih vodnih površinah velja za celo leto.

Varovalne mreže za dvoživke smo, enako kot prejšnja leta, tudi letos postavili ob Ledavskem jezeru na regionalni cesti R2-440 v Kraščih in ob lokalni cesti Krašči-Ropoča. Skupna dolžina mrež je bila približno 1,4 km. Žal pa so razmere povezane s pandemijo COVID-19 onemogočile, da bi tudi letos postavili tako imenovane povratne mreže, ki dvoživkam onemogočajo dostop na cesto, ko se le-te vračajo v poletna bivališča po končanem mrestenju. 


Par krastač   K. Malačič
Vremenski pogoji konec februarja so bili že čisto spomladanski s temperaturami nad 20 C° čez dan in okoli 10 C° ponoči. To je na plano privabilo prve rjave žabe in tako smo morali ponoči pregledovati ceste, ker mrež še nismo uspeli postaviti. Neobičajni vremenski pogoji so se nadaljevali tudi v marcu in v aprilu, a namesto toplih noči so bile za oba meseca značilne nizke temperature, celo globoko pod 0 C°. Tako se je ta nenavadna sezona spomladanskih migracij dvoživk v večjem obsegu začela komaj 12. marca in z eno nekajdnevno prekinitvijo trajala do sredine aprila, ko smo začeli pospravljati mreže.

Rekordno noč so dvoživke postavile šele 27. marca, ko smo v eni noči prenesli čez ceste (regionalno in lokalno) več kot 1.300 dvoživk. Lansko leto je bil vrh migracij s številko 2.200 prenesenih dvoživk v eni noči dosežen že 3. marca. Skupno število prenesenih dvoživk letos znaša 7.480 in je v primerjavi z lanskim številom, 12.650, precej nizko. Primerjava s podatki iz preteklih 15 let pa kaže, da je letošnja sezona spomladanskih migracij dvoživk povprečna. Kakšen vpliv so imele nizke temperature na uspešnost njihovega razmnoževanja, pa še ni znano. Vračati so se začele po 10. aprilu, ko je nekaj dni bil tako imenovani žabji promet dvosmeren. Zaradi manjkajočih povratnih mrež se je število povozov med vračajočimi dvoživkami povečalo. Opažamo, da je na cestah vse več obzirnih voznikov. Žal pa se najdejo tudi taki, ki divjajo po cestah tudi, ko so na cestah prostovoljci in veliko dvoživk. Veliko število povoženih dvoživk smo opazili tudi na odsekih, kjer ni postavljenih mrež in na drugih črnih točkah.

Največ je krastač, pri pupkih strm upad 

Letošnja migracija je bila kljub nizkim temperaturam povprečna. Največji (negativni) odklon je bilo opaziti pri navadnem pupku, pri katerem je število napram lani upadlo iz nekaj več kot 1.200 na komaj 120 osebkov. Z naskokom najpogosteje zabeležena vrsta ob mrežah je navadna krastača in predstavlja kar 78,17% vseh prenesenih osebkov. Po pogostosti sledijo rosnica (14,32%), skupina zelenih žab (4,02%), navadni pupek (1,62%), plavček oziroma barska žaba (1,27%), sekulja (0,6 %) in veliki pupek (manj kot 0,1 %). Med prenesenimi sta bila tudi en osebek planinskega pupka in ena zelena rega (zelene rege se selijo nekoliko kasneje in so pogoste ob Ledavskem jezeru). 


Družina Berke Ficko   K. Malačič

Lansko leto rekordno po številu dvoživk, letošnje po pridnosti in številu prostovoljcev

Dvoživke so plenilke, prehranjujejo se z žuželkami, polži in nekaterimi drugimi vrstami živali, kar pomeni, da so posredno zelo pomembne tudi za nas ljudi. V veliki meri uravnavajo številčnost teh živali, ki za ljudi pogosto predstavljajo škodljivce v sadovnjakih, vrtovih in na njivah. Njihovega pomena se zaveda vse več ljudi, saj se nam pri takih akcijah pridružuje vedno več prostovoljcev.
Izjemen prispevek k ohranjanju dvoživk v Krajinskem parku Goričko so letos prispevali Jasmina Berke Ficko, Gregor Ficko in nadobudna Tjaša ter Anžej iz Krašč, ki so s svojim znanjem, zagnanostjo in pridnostjo popolnoma prevzeli nadzor nad mrežo ob regionalni cesti. Občasno so se jim pridružili Andreja Ficko iz Adrijanec, Mateja Berke Gomboši ter Lija in Tia Gomboši iz Zenkovec, Zarja in Iza Bertalanič iz Krašč ter Danaj Kerman iz Šalamenec.
Lansko leto je bilo rekordno po številu dvoživk, letošnje pa po pridnosti in številu prostovoljcev. Poleg zgoraj omenjenih so se nam pridružili še Daša Donša iz Kupšincev, dr. Tibor Škalič ter Matevž, Dita in Žiga Škalič iz Moravskih Toplic ter učenci Osnovne šole Kuzma z mentorico Ireno Podpečan.
Posebna zahvala pa gre tudi lastnikom zemljišč ob regionalni cesti, ki so nesebično dovolili postavitev varovalnih mrež na robovih njihovih zemljišč. Pri postavljanju varovalnih mrež nam vsako leto na pomoč priskočijo v občinah Cankova in Rogašovci ter Občini Dobrovnik, ki že več let v času spomladanskih migracij uredi delno zaporo ceste ob Bukovniškem jezeru.


Učenci OŠ Kuzma z mentorico   K. Malačič

Postavljanje varovalnih mrež je le eden od ukrepov varstva dvoživk, ki pa ne zadostuje, če poleg mrestišč (vode, kjer se dvoživke razmnožujejo) ne varujemo tudi prehranjevalne habitate dvoživk. To so ekstenzivni travniki in sadovnjaki, gozdovi ter še posebej pomembne mejice. Premalo smo pozorni na dejstvo, da v naravno okolje vnašamo preveč fitofarmacevtskih sredstev, kmetijskih, gospodinjskih in industrijskih odplak. Če se bo tak trend nadaljeval, se lahko zgodi, da bo prihajalo do lokalnih izumiranj dvoživk in s tem bomo izgubili tudi ljudje. Ne bo več dvoživk, ki bi nam brezplačno izvajale tako imenovane ekosistemske koristi.

V upanju, da kvakanje in regljanje ne bo nikoli utihnilo, bomo akcijo nadaljevali tudi naslednja leta.

Več informacij o akciji Pozor, žabe na cesti v Krajinskem parku Goričko dobite pri koordinatorju akcije Kristjanu Malačiču, E: kristjan.malacic@goricko.info