Na Goričkem so se pojavili skrivnostni rdeči hrošči

Škrlatni kukuj je majhen hrošč, katerega razširjenost v Sloveniji in na Goričkem je bila še nedolgo praktično nepoznana. Prve obsežnejše raziskave v Sloveniji po letu 2005 so pokazale, da je škrlatni kukuj razširjen predvsem v nižinskih poplavnih gozdovih ob Muri, Dravi in spodnji Savi. Eden od vzrokov za slabo poznavanje razširjenosti, kot tudi ekologije vrste, je prikrito življenje hrošča, saj večino le tega preživi skrit pod lubjem dreves. Šele ob uvedbi metode raziskovanja s preverjanjem prisotnosti odraslih hroščev in ličink pod lubjem odmrlih dreves, se je poznavanje te evropsko ogrožene in pomembne vrste izboljšalo. 
Strokovnjaki za hrošče so v pričetku leta 2020 pregledali del dreves na izbranih gozdnih območjih v Čikečki vasi, Vučji Gomili, Motvarjevcih in Selu, saj je bila predtem znana le ena najdba na področju Bukovnice. Pregled izbranih območij je bil uspešen, saj so bili odrasli hrošči ali njegove ličinke najdeni v 8 od 23 območjih, največkrat pod lubjem odmrlih dreves robinije in hrasta doba. Škrlatni kukuj živi le pod lubjem debelejših odmrlih dreves, kjer pleni druge manjše nevretenčarje ali objeda hife gliv.

V okviru projekta je bil izveden prvi načrtni popis razširjenosti škrlatnega kukuja na Goričkem. Med drugim je pokazal, da škrlatni kukuj na Goričkem živi predvsem pod lubjem robinije in hrasta. Presenetljivo je bil kukuj najden tudi v rdečem boru, kar sicer drugod po Sloveniji ni značilno. Na prisotnost hrošča vpliva predvsem debelina drevesa, saj debelejša drevesa predstavljajo večji mikrohabitat zaradi večje površine lubja. Več o rezultatih popisa  tu


Odrasli škrlatni kukuj, najden med popisom na Goričkem   G. Domanjko

Z namenom, da povečamo delež mrtve lesne biomase v izbranih območjih, smo konec leta 2020 na spletni strani zavoda objavili javni poziv. V njem smo k sodelovanju in vzpostavitvi habitatnih dreves za škrlatnega kukuja povabili lastnike gozdov na območju katastrskih občin Čikečka vas, Selo, Vučja Gomila, Motvarjevci in Bukovnica. Habitatna drevesa so drevesa, ki so prepuščena naravnemu razvoju in s tem postanejo življenjski ali prehranjevalni prostor različnim organizmom, od gliv gniloživk, hroščev, ptic do netopirjev.


Škrlatni kukuj naseljuje predvsem nižinske gozdove z veliko odmrle lesne biomase   G. Domanjko 

Da bi zagotovili primerna habitatna drevesa za kukuja, bodo lastniki, ki so se javili na javni poziv in bodo z nami v okviru projekta Gorička krajina sklenili pogodbe o varstvu, v svojih gozdovih obročkali drevesa debeline od 35 do 70 cm. Obročkanje je postopek, pri katerem se z žago odstrani zunanji del skorje, kambija in nekaj zadnjih letnic lesa, zaradi česar drevo oslabi in se sčasoma posuši ter postane življenjski prostor za škrlatnega kukuja.
Lastnik gozda bo za stroške obročkanja vsakega drevesa prejel denarno nadomestilo 90 EUR, pri čemer je navzgor omejeno število dreves (največ 15 v eni ali največ 30 dreves v dveh katastrskih občinah), ki jih lahko posamezen lastnik vključi v ukrep. Lastniki gozdov, ki so se javili na poziv, so z zaposlenim v JZ KPG, skupaj v gozdu določili in označili drevesa hrasta gradna ali doba, robinije, čremse, trepetlike ali črne jelše, primernih dimenzij. Ta drevesa bodo lastniki v naslednjih tednih obročkali. Po obročkanju bodo drevesa ostala v gozdu vsaj naslednjih 20 let. Habitatna drevesa, skupaj jih bo 120, so označena z znakom hroščka.


Drevesa, ki bodo v kratkem obročkana za škrlatnega kukuja, so označena z rdečim hroščkom   G. Domanjko