Vode in mokrišča

Stoječe in tekoče vode ter mokrišča imajo izjemno vlogo v naravi. Uravnavajo lokalno klimo in blažijo vplive podnebnih neprilik in sprememb, napajajo podtalnico in so življenjski prostor rastlin in živali. Potoki in reke so še pretežno ohranjeni v naravnem stanju, medtem ko so vse štiri večje stoječe vode (jezera) umetnega nastanka. Posebno Ledavsko in Hodoško jezero sta poleg prvotnega namena varstva pred visokimi vodami zaradi razvoja kompleksnega ekosistema pridobila tudi velik naravovarstven pomen.

Velika in Mala Krka

Velika in Mala Krka odmakata celotni severovzhodni del Goričkega proti vzhodu.  Velika Krka je drugi največji potok na Goričkem in izvira v Čepincih, tik pred severno mejo z Madžarsko. Sprva teče po ozki dolini skozi naselje Čepinci, nato pa se v Markovcih dolina razširi in nadaljuje po Šalovcih vse do naselja Hodoš, kjer prečka vzhodno državno mejo z Madžarsko. Levi pritoki Velike Krke so Budinski, Markovski in Dolenski potok, desni pa Adrijanski, Peskovski in Krplivniški potok. Struga Velike Krke med Šalovci in Hodošem je večinoma regulirana. Potok predstavlja pomembno naravno okolje na Goričkem, saj tukaj najdemo populacije vider, bobrov, vodomcev, potočnih piškurjev, pezdirkov in navadne nežice. Mala Krka izvira pod gričem Praponek, na severnem delu naselja Kuštanovci. Strugo nadaljuje v smeri proti vzhodu skozi Križevce, nekdaj največje naselje na Goričkem, in nato v Domanjševce, kjer prečka državno mejo s Madžarsko. Večjih pritokov Mala Krka nima. V Križevcih in Domanjševcih je bila struga Male Krke v preteklosti regulirana. V Križevcih je na Mali Krki manjša akumulacija – približno 2 ha veliko jezero, priljubljeno med ribiči. Ob potoku je v Križevcih tudi Vidrin informacijski center Aqualutra, kjer obiskovalci lahko podrobneje spoznajo vodne in obvodne življenjske prostore Goričkega. Na Mali Krki danes najdemo vidre, bobre, potočne rake ali jelševce, več vrst kačjih pastirjev ter številne vrste rib.  Na obeh potokih so v preteklosti delovali številni mlini. V Šalovcih se nahaja poslopje nekdanjega Solarjevega mlina na Veliki Krki, na Mali Krki pa lahko opazimo več poslopij nekdanjih mlinov v Križevcih in Domanjševcih. 

Reka Ledava

Ledava je najdaljša reka Prekmurja, največji vodotok na Goričkem in eden od glavnih oblikovalcev Goričke pokrajine. Izvira v v naselju Pichla v Avstiji, teče proti jugovzhodi in pri naselju Sotina prečka državno mejo s Slovenijo ter preide na Goričko. Takoj za mejo je Ledava v preteklosti vrezala krajšo sotesko v sklade paleozojskih skrilavcev, ki tvorijo najvišje vrhove Goričkega in tukaj predstavljajo najstarejše kamnine. Ledava na Goričkem spremeni smer svojega toka in zavije proti jugu. Teče po široki Ledavski dolini, ki jo je izoblikovala sama in danes predstavlja največjo dolino na Goričkem. Tukaj je včasih Ledava včasih vijugala in tvorila obsežna mokrišča s številnimi mokrotnimi travniki, danes pa je njena struga močno regulirana. Posebnost Ledave predstavlja umetno akumulacijsko jezero - Ledavsko jezero, največje površinsko vodno telo Goričkega. Pred izlivom v jezero se v Ledavi pridruži levi pritok Lukaj. Na severnem delu Ledavskega jezera najdemo ohranjene mokrotne in močvirne travnike, poplavne gozdove in druga edinstvena vodna in obvodna življenjska okolja, ki spominjajo na naravo pred regulacijo Ledave. Reka ima zaradi geomorfoloških značilnosti območja izrazito levo asimetrično porečje, saj se kot levi pritoki v Ledavo izlivajo skoraj vsi Gorički potoki, na Dolinskem ima le dva manjša desna pritoka. V bližini jugovzhodne tromeje se Ledava izliva v reko Muro. Tako kot na večini Goričkih vodotokov so tudi na Ledavi delovali številni mlini. V najbolj ohranjenem stanju je Obalov mlin v Pertoči. 

Ledavsko jezero

Ledavsko jezero je umetno akumulacijsko jezero in je največje vodno telo na območju Goričkega. S severa se polni z reko Ledavo in potokom Lukaj, ki se le nekaj metrov pred izlivom združita v skupen vodotok. Nastalo je ob koncu 70-ih let prejšnjega stoletja, z zajezitvijo omenjenih vodotokov. Odločitev o vzpostavitvi umetne akumulacije je bila sprejeta predvsem zaradi nevarnosti poplavljanja reke Ledave v spodnjem toku, na Ravenskem, kjer je ta poplavljala in ogrožala obdelovalne površine in naselja, med drugim tudi Mursko Soboto.  Površina jezera se zaradi različne višine gladine skozi leto spreminja. Povprečna površina jezera znaša približno 130 ha, skupno z površino, ki je le občasno poplavljena pa ta doseže približno 218 ha. Zaradi nanosov mulja iz njivskih površin iz ledavske doline, se globina jezera počasi zmanjšuje. Južno stran jezera omejuje deset metrov visok jez, skozi katerega Ledava nadaljuje svojo pot proti Ravenskemu. Severni del jezera, ki je pretežno nepoplavljen, predstavlja goste združbe vrbovja, jelševja, rogoza in drugih vlagoljubnih rastlin, severneje pa se nahajajo tudi obsežni mokrotni travniki na katerih rastejo glavate vrbe. Večina jezera se nahaja v katastrski občini Krašči, manjši, severni del pa tudi v Ropoči.  Čeprav je jezero nastalo umetno, se je skozi desetletja izoblikovalo v pomemben naravni člen z bogatimi in za Goričko edinstvenimi vodnimi, obvodnimi in mokriščnimi življenjskimi prostori. Danes je jezero stalen ali občasen življenjski prostor številnim redkim in ogroženim rastlinskim in živlaskim vrstam. Med najbolj zastopanimi so ptice, ki si jezero izbirajo za stalen življenjski prostor ali zgolj za gnezdenje v toplem delu leta. Na Ledavskem jezeru je bilo zabeleženih več kot 50 vodnih in obvodnih vrst ptic. Nekatere med njimi kot so raca mlakarica, čopasti ponirek in siva čaplja so pogoste in stalno prisotne. Vrste kot so siva gos, čapljica in ribji orel so redkejše in prisotne le občasno. Ned jezerom lahko opazimo celo največjega evropskega orla - orla belorepca. V zadnjem času so se v jezeru naselili tudi labodi grbci.  Poleg ptic, je jezero pomemebno življenjsko okolje tudi za dvoživke. Tukaj najdemo navadnega pupka, navadno krastačo, rosnico, sekuljo, zeleno žabo in celo plavčka. Večina dvoživ živi v gozdnih okoljih, k jezeru se pomikajo v času parjenja in odlaganju mresta. Pri teh selitvah prečkajo lokalne ceste, zaradi česar številne poginejo. V namen, da se pogini čim bolj preprečijo organizira Javni zavod Krajinski park Goričko vsako leto nameščanje varovalnih ograj in prenašanje dvoživk.  Ob jezeru je bila zabeležena tudi velika pestrost kačjih pastirjev, tukaj jih živi namreč preko 40 vrst, kar je več kot polovica vseh vrst, ki živijo v Sloveniji. Vodno okolje ugaja tudi različnim vrstam kač, v jezeru pa so številne vrste rib kot so krapi, ščuke, smuči, zelenike in druge. Obilje hrane in mirno življenjsko okolje je v Ledavskemo jezero privabilo tudi vidre, kar sporoča o dobrem stanju jezerskega ekosistema.  Jezero ponuja odlične možnosti za sprostitev, izobraževanje in rekreacijo. Okoli jezera poteka Bernardina učna pot, imenovana po lokalni biologinji, ki je veliko časa namenila preučevanju narave v svoji okolici. Na poti je mogoče spoznati ekologijo jezera in kulturne zanimivosti bližnjega okolja ter postati na točkah z panoramskimi razgledi. Na jezeru je tudi možnost ribolova, vendar ob predhodnem ribiškem dovoljenju Ribiškega društva Murska Sobota. Zaradi vznemirjanja živali druge vrste aktivnosti ne priporočamo.  

Hodoško jezero

Hodoško jezero leži na skrajnem severovzhodnem delu Goričkega. Jezero se nahaja na severnem delu naselja Hodoš, kjer je nastalo v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja z zajezitvijo Dolenskega potoka. Glavni nameni za vzpostavitev jezera so bili preprečevanje poplavljanje potoka, pridobitev zadrževalnika vode za namakanje ter vzpostavitev možnosti za ribolov. Jezero se razprostira na dobrih petih hektarjih, v globino pa sega do treh metrov.  Ob Hodoškem jezeru gnezdijo redke vrste ptic kot so čapljica, rakar in mokož, pomembno prehranjevališče pa predstavlja za črno štorkljo ter veliko belo in sivo čapljo, v bližini pa je bil opažen tudi orel belorepec. Jezero predstavlja izjemno pomembno življenjsko okolje evrazijske vidre, včasih pa je jezero predstavljalo tudi habitat bobrom. Predpona ”Hod” v imenu Hodoš, navsezadnje v madžarščini pomeni ravno ”bober”. Danes se ti po Veliki Krki gorvodno vračajo v svoja nekdanja bivališča. 

VRH

X

Preživeti z netopirji

4. 7., 10.00-17.00 Kančevci, dan odprtih vrat