Naravne vrednote

Naravne vrednote predstavljajo izjemne ali posebne dele narave. Na območju Krajinskega parka Goričko ima status naravne vrednote državnega pomena 44 območij narave. Med njimi je 10 izjemnih ali v obliki posebnih dreves, 5 stoječih voda, 9 potokov, 4 geološke posebnosti ter 16 območij z dobro ohranjenimi življenjskimi prostori - habitati ali nahajališči zavarovanih vrst. Status naravne vrednote imajo med drugim Sotinski breg, slatinski vrelec v Nuskovi, ekstenzivni travniki v Motvarjevcih in Budincih ter Ledavsko jezero. Območja in značilnosti na zemljevidu.

Geološke posebnosti

Največji geološki posebnosti na Goričkem sta slatinski vrelec v Nuskovi in nahajališče bazaltnega tufa in piroklastitov pri Gradu. Obe sta naravni vrednoti državenega pomena. Med geološke in geomorfološke naravne vrednote prištevamo še območje Sotinskega brega in Slatinsko grabo - izvir slatine. Območje Sotinskega brega, ki je hkrati najvišji del Prekmurja, gradijo najstarejše kamnine na Goričkem, ki so stare okoli 500 milijonov let. Gre za filitoidne skrilavce, ki so nastali globoko v notranjosti Zemlje. Danes je na delu griča aktiven kamnolom, kjer skrilavce izkoriščajo kot tehnični kamen. Na območju kamnoloma gnezdi par največje evropske sove, velike uharice (Bubo bubo), ki jo lahko ob mraku z malo sreče tudi slišimo. Na vrhu hriba so bili leta 2019 odkriti temelji prazgodovinskega objekta, ki spominja na gradišče. Slatinski vrelec v Nuskovi  Slatinski vrelec se nahaja na vrtini naravne mineralne vode v Nuskovi. Globoko v zemljini notranjosti se ob ohlajanju magme sproščajo različni plini (ogljikov dioksid in druge), ki se običajno ob prelomih dvigujejo proti površju. Plini lahko med dviganjem naletijo na sloje podzemne vode v katerih se pričnejo počasi raztapljati. Med raztapljanjem plinov v vodi nastaja rahla kislina (od tod ime "kisla voda"), ki ima večjo sposobnost raztapljanja kamnin. Rahlo kisla podzemna voda nato raztaplja minerale in se z njimi bogati. Vodi obogateni z makrominerali (npr. kalcij, kalij, magnezij, natrij, klorid) ter mikrominerali (npr. železo, cinki, jod in mangan) pravimo mineralna voda. Voda iz slatinskega vrelca ima poseben vonj, kar je posledica prisotnosti plina žveplovega oksida. Na vrelcu in v jarku lahko opazite značilno oranžno-rdečo barvo usedlin, ki predstavlja železov oksid-rjo in priča o prisotnosti železa v vodi. Grad - nahajališče bazalta in piroklastitov Severno od vasi Grad se nahaja opuščen kamnolom bazaltnih tufov in piroklastitov, ki so ostanek vulkanskega izbruha pred približno 3 milijoni let. Kamnina bazaltni tuf, na kateri je zgrajen tudi največji grad na Slovenskem, grad Grad, je nastala z usedanjem in sprijemanjem vulkanskega pepela, peska in tamkajšnjih sedimentov. V bazaltnem tufu so sprijeti tudi posamezni piroklasti. To so trdni delci, kot so vulkanske bombe, ki jih je prav tako izbruhal vulkan. V kamnolomu pri Gradu najdemo olivinove vulkanske bombe, ki so nastale globoko v notranjosti Zemlje pod vplivom visokega pritiska in temperatur. Te bombe gradi mineral olivin, ki ga v kamnolomu najdemo v obliki do nekaj cm velikih nodulah, ki na zraku hitro razpadejo. Kamnolom je edino nahajališče tovrstnih olivinovih nodul v Sloveniji.     

Izjemni življenjski prostori

Izjemni življenjski prostori predstavljajo nahajališča redkih rastlin in živali, območja z veliko pestrostjo živih bitij ter območja ohranjenih in značilnih vodnih habitatov. Zaradi svojega velikega pomena so opredeljeni kot naravna vrednota različnih kategorij. Po svoji zoološki in ekosistemski vrednosti med stoječimi vodami izstopata Ledavsko jezero in Hodoško jezero. Jezero v Kraščih (kot imenujejo domačini Ledavsko jezero) je največja stoječa voda z 80 ha površine. Na severu jezera se je na nanosih reke Ledave v tridesetih letih ustvaril izjemen gozd bele vrbe, ki je zaradi ohranjenosti opredeljen kot ekocelica in je izvzet iz gospodarjenja. Tam so našli bivališče številni detli in vrste, kot je belovrati muhar. Obsežno trstišče gosti pester ptičji svet - čapljico, rakarja, trstnega cvrčalca, mokoža in zelenonoge tukalice. Nad vodno površino spomladi spreletavajo različne vrste čiger med selitvijo na gnezdišča. Nad jezerom so mokrotni travniki v Pertoči opredeljeni kot NV zoološke, botanične in ekosistemske zvrsti, saj so med drugim življenjski prostor bičje in močvirske trstnice ter kozice (Gallinago gallinago).  Hodoško jezero predvsem po zoološki pestrosti ne zaostaja veliko - čopasti in mali ponirki, čapljica in vidra so redni prebivalci zadrževalnika vode Dolenskega potoka.  V bližini Hodoškega jezera je kot botanična NV opredeljeno rastišče grmičastega dišečega volčina. Nedaleč stran, tik ob madžarski meji, je kot ekosistemska, botanična in zoološka NV opredeljeno območje suhih travnikov na Bejčinem bregu. V dolini so ohranjeni mokrotni travniki z rumeno maslenico in močvirskim sviščem. Obsežni travniki z zdravilno strašnico gostijo množice strašničinih in temnih mravljiščarjev. Vzdolž slemen se travniki spomladi obarvajo v vijolične odtenke cvetov navadne kukavice. Smrdokavra, rjavi srakoper, rjava penica in rumeni strnad so pogosti prizori Bejčinega brega. Nad gozdnimi zaplatami se spreletavata kanja (Buteo buteo) in krokar (Corvus corax).  Proti vzhodu KP Goričko ob Kobiljanskem potoku ohranjeno območje ekstenzivnih travnikov v Motvarjevcih gostijo morda še zadnje travniške postavneže na Goričkem. Cvetoče travnike obarvajo močvirski svišč, rumena maslenica, sibirska perunika, travniška izjevka (Succisa pratensis), pehtranov rman (Achillea ptarmica), vodni grint (Senecio aquaticus) in barvilna mačina (Serratula tinctoria). Na vrhu pepelnatosivih vrb poseda (Salix cinerea) rjavi srakoper, medtem ko se rečni cvrčalec, močvirska trstnica in rjava penica skrivajo v zavetju goste gručaste krošnje. Vegetacijsko podobni travniki uspevajo tudi nekaj km vzhodneje v Kobilju, vendar se na tamkajšnjih travnikih pojavljata še dve botanični redkosti na Goričkem -  čudoviti klinček (Dianthus superbus) in brstični kamnokreč (Saxifraga bulbifera). Na zahodnem delu Goričkega, v Cankovi in v Pertoči, sta zaradi botanične vrednosti kot NV opredeljeni dve rastišči gorskega narcisa. 

Izjemna drevesa

Na območju Krajinskega parka Goričko ima status naravne vrednote državnega pomena 9 dreves. Vsa drevesa so izjemna zaradi visoke starosti, izstopajo zaradi svoje veikosti med drevesi svoje vrste ali imajo posebno obliko. Drevesa sodijo med, za spremembe najbolj občutljive NV, saj dreves v primeru uničenja ni več mogoče obnoviti. Zato je toliko bolj pomembno, da drevesa ohranjamo in jim z neposrednimi varstvenimi ukrepi pomagamo ter podaljšujemo njihovo življenjsko dobo. Med velike grožnje drevesnim NV prištevamo odmrtje zaradi napada gliv in tujerodnih škodljivcev, kot je kostanjeva šiškarica (Dryocosmus kuriphilus), ki se je po vnosu iz Kitajske k nam s sadikami kostanja razširila iz Italije.  Prava kostanja (Castanea sativa) na Tetajnem bregu v Križevcih v Prekmurju sodita med najdebelejše kostanje v Sloveniji. Tetajni kostanj 1 je star več kot 700 let in je rasel že v času turških vpadov na območje Goričkega. Kostanj je vrisan na vojaških kartah iz časa Avstro-Ogrske. Njegov izjemen obseg meri kar 940 cm in meri v višino 20 metrov. Hrast graden v Trdkovi, katerega obseg je 493 cm, najdemo zlahka, saj raste ob cesti. Izjemnih dimenzij sta tudi Sombotelov kostanj v Gerlincih in kostanj v Markovcih. Kostanj v Gerlincih ima prsni obseg 650 cm. Kostanj v Markovcih je pred leti sicer zaradi napada glive odmrl, vendar je njegovo izjemno deblo še vedno vsakoletno gnezdišče velikega skovika, majhne in ogrožene vrste sove. V Kobilju je mogoče videti kar tri drevesne NV - rdeči bor v Zlati Jami, skorš na Martinovem bregu in brek pri cerkvi Svetega Martina v središču vasi. Skorš in brek sodita v družino rožnic, kamor spada tudi večina sadnih dreves in sta bližnja sorodnika jerebike. Brek v Kobilju velja za nastarejše in najdebelejše drevo svoje vrste v Sloveniji, saj njegov prsni obseg meri 277 cm. Podobo brekovega lista si je občina Kobilje izbrala za svoj občinski grb. V gozdu na tromeji Ivanjševci-Središče-Prosenjakovci raste velika Košeri bukev.     

Varstvo naravnih vrednot

Najvrednejši deli narave, kot so izjemna drevesa, posebni in značilni geološki pojavi ter najbolj ohranjena in vrstno bogata območja, imajo status naravne vrednotec (NV). Zvrst in ravnanje z naravnimi vrednotami predpisuje Pravilnik o določitvi in varstvu naravnih vrednot. V prilogi je seznam naravnih vrednot in njihove evidenčne številke. Na območju Krajinskega parka Goričko imajo vse status naravne vrednote državnega pomena. Nekatere NV so v naravi označene s pojasnjevalnimi tablami, na katerih lahko izveste več o njihovi značilnostih ali značilnih vrstah rastlin ali živali. Nekatere NV za svoj obstoj potrebujejo tudi našo pomoč. Oblika tabel je določena v Pravilniku o označevanju zavarovanih območij naravnih vrednot. Izjemnost se v večini sovpada s starostjo dreves, vendar so stara drevesa tudi bolj dovzetna za napade gliv, žuželk ali poškodbe. Drevesom lahko zato pomagamo s pomladitveno rezjo, ki drevesu lahko podaljša življenjsko dobo. V preteklosti je bila opravjena rez na NV brek in NV skorš v Kobilju.  Rastišča redkih in ogroženenih rastlinskih ali živalskih vrst moramo ohranjati v zanje ugodnem stanju. Rastišče grmičastega dišečega volčina ogroža zaraščanje gozdnega roba z mladikami hrasta in gabra, zato je za obstoj grničkov dišečega volčina potrebno vsako leto ročno odstraniti mlada drevesca s travnika. Košnja gozdnega roba ni primeren ukrep, saj bi s tem poškodovali in uničili tudi grmičke volčina. 

top

X

Preživeti z netopirji

6. 6., 10.00-17.00 Kančevci, dan odprtih vrat