Vodeni ogledi za skupine
Skupine si grad ogledajo v spremstvu vodnika, ki pozna najzanimivejše dele gradu in zgodbe iz življenja nekdanjih prebivalcev. Ogled v skupini traja 1,5 ure. Obiskovalci si ogledajo film o Goričkem, stalne in občasne razstave. Obvezen je postanek na zgornjem grajskem dvorišču, kjer blagodejne zemeljske energije obiskovalcem povrnejo moči za sprehod po največjem gradu daleč naokoli. Ogled se zaključi z obiskom Središča za obiskovalce. Tam je na voljo promocijski material ter številni izdelki mojstrov domače obrti in dejavnosti. Obiskovalci se lahko tudi osvežijo z napitki ali sladoledom. Vodenja izvajamo v slovenskem, nemškem, angleškem in madžarskem jeziku. Potrebna je najava skupin. Na zgornje grajsko dvorišče vodi vijugasta pot.
Koledar prireditev na gradu Grad 2020
Februar 7.2. ob 18.00 na gradu GradTomaž Koltai: DIVJA PATAGONIJA IN OGNJENA ZEMLJA, potopisno predavanje VEČ... 20.2. ob 17.00 na gradu GradIvan Esenko, ŽIVALSKI SVET VRTOV, predavanje VEČ... Marec 1.3.–1.6., palacij gradu Grad Razstava fotografij MAGIČNA NARAVA 2018 Razstava je nastala v okviru mednarodnega fotografskega natečaja Magična narava 2018. Vrhunski fotografi so v objektive ujeli neverjetne prizore v naravi. Odpiralni čas gradu in vstopnina 6.3. ob 18.00 na gradu Grad Siniša Golub: NARODNI PARKI–NAJBOLJŠA IDEJA ZDA, potopisno predavanje VEČ... April 27.4.–3.5., 10.00-18.00 PRVOMAJSKE POČITNICE NA GRADU GRAD - ODPADEV času prvomajskih počitnic za obiskovalce gradu pripravljamo vodenja po gradu in grajskem parku, ustvarjalne delavnice, izdelovanje gnezdilnic in hotelov za žuželke. Odpiralni čas gradu in vstopnina Maj 21.5. ob 20.00 na gradu Grad Barbara Zakšek: MALEZIJA, potopisno predavanje - ODPADE 22.5. ob 20.00 na dvorišču gradu GradKino pod zvezdami, TERRA, 2015, Yann Arthus Bertrand - ODPADE 19.-24. maj TEDEN SLOVENSKIH PARKOV Med 19. in 24. majem smo na gradu Grad, kjer sta predstavljeni kulturna in naravna dediščina Goričkega, pripravili posebno ponudbo za obiskovalce. V okviru projekta LIFE Naturaviva bomo izvajali brezplačna vodenja za obiskovalce gradu po razstavi Magična narava, zunanji razstavi Invazivne tujerodne vrste, naše nezaželene sosede ter naravoslovnih prostorih Kukavica, Upkaš in Vidra. Vaša vodnika bosta Tomaž Koltai in Stanka Dešnik (24.5.). Strokovno vodenje največ 5 obiskovalcev hkrati je brezplačno. Najave in več informacij na vodniki@goricko.info ali na T: 02 551 88 60. Urnik vodenj: 19.5. ob 10.00, 12.00 in 14.00 20.5. ob 10.00, 12.00 in 14.0021.5 ob 10.00, 12.00 in 14.0022.5. ob 10.00, 12.00 in 14.0024.5. ob 12.00 in 14.00 Junij, julij, avgust, september, oktober 1.6.- 31.10. na gradu Grad V Krajinskem parku Goričko vas vabimo na grad Grad, kjer je predstavljena kulturna in naravna dediščina Goričkega. Od 1. 6. 2020 do 31. 10. 2020 smo za naše obiskovalce pripravili posebno ponudbo. Ob plačilu vstopnine bomo od torka do sobote izvajali brezplačna vodenja.Vodniki vas bodo seznanili z zgodovino gradu, stavbnim razvojem, vsebino umetniških in naravoslovnih razstav ter etnološko dediščino. Vodeni ogledi bodo vključevali tudi ogled promocijskega filma o Goričkem ter marsikatero skrivnost ali legendo. Ker je število obiskovalcev na vodenem ogledu od 9.10. omejeno na 10 oseb, svoj prihod predhodno najavite. Več informacij na vodniki@goricko.info ali na T: 02 551 88 60. Urnik vodenj v juniju, juliju, avgustu, septembru, oktobru: Torek 11.00, 14.00 Sreda 11.00, 14.00 Četrtek 11.00, 14.00 Petek 11.00, 14.00 Sobota 11.00, 14.00 2.6.- 6.9., v palaciju gradu Grad Vesna Kitthiya, NAIVNA PRIJATELJSTVA V SVETU NAVADNIH ŽIVLJENJ, razstava risbOdpiralni čas in vstopnina 19.6. ob 18.00 na gradu GradOtvoritev razstave in podelitev priznanj natečaja NAJ FOTOGRAFIJA GORIČKO 202019.6. ob 20.30Kino pod zvezdami, film TERRA, 2015, Yann Arthus Bertrand Julij 3.7. ob 17.00 na gradu Grad VEČER Z NETOPIRJI, predavanja, delavnice, opazovanje... ODPADE Avgust 14.8. ob 20.00 na gradu GradKino pod zvezdami, dokumentarni film Medena dežela September 8.9. - 29.11. v palaciju gradu Grad in grajskem parkuRobert Jurak: Jurak na gradu Grad, razstava slik in skulpturOdpiralni čas in vstopnina 27.9., 10.00-18.00Dan odprtih vrat na gradu Grad v sklopu Dnevov evropske kulturne dediščine. Več o DEKD... Oktober 3.10., 10.00-16.00, na gradu Grad - ODPADEGRAJSKI BAZAROsrednja prireditev na gradu Grad je namenjena ponudnikom izdelkov in pridelkov domače obrti in dejavnosti z Goričkega. Sejemsko ponudbo spremlja kulturni program, predstava ter delavnice za otroke in kulinarična ponudba. 26.10.-30.10., 10.00-16.00, na gradu GradJESENSKE POČITNICE NA GRADU GRAD. V času jesenskih počitnic za obiskovalce gradu pripravljamo vodenja.Odpiralni čas in vstopnina November 6.11. ob 18.00 na gradu GradTomaž Koltai: Nepal, Himalaja, Everest - treking pod streho sveta, potopisno predavanje VEČ...
Dödolijada in kulinarična razstava za zlato kijanco
Dödolijada in kulinarična razstava za zlato kijanco je najbolj prepoznavna prireditev, ki nastaja pod okriljem KTD Puconci.
Pot L 919
Kolesarska pot Trideželnega parka Goričko-Raab-Őrség - L 919 Dolžina poti: 53 km Izhodišče: Trasa: Višinski m: 470
Dvorci, vile in stare šole
Vila Vogler na Cankovi Vila Vogler oz. bivša gostilna Vogler se nahaja na trgu sredi gručaste vasi Cankova. Mogočna gostilna je enonadstropna vogalna hiša, ki s pripadajočimi gospodarskimi poslopji tvori zaključeno celoto. Fasada je poenostavljena, okna v pritličju so brez obrob, v nadstropju imajo profilirane karnize in police. Na oknih v nadstropju so nastavki za polkne. Na severo-zahodnem vogalu je lep kovan izvesek. Dvoriščno fasado v nadstropnem delu krasi lesen gank s struženimi stebrišči. V notranjosti so pritlični prostori nekdanje gostilne obokani. Vzdolž vzhodnega roba dvorišča stoji zidano pritlično gospodarsko poslopje, kjer so bili konjski in svinjski hlevi. V slednjem so se ohranili stari leseni boksi, saj je bil gostilničar Vogler velik trgovec s svinjami. Temu nizu hlevov sledi zidani nadstropni skedenj v L. Ob cesti v vzhodnem delu dvorišča stoji delno leseno delno zidano pritlično poslopje, ki se je najbrž rabilo za shranjevanje raznega orodja. Sredi dvorišča stoji zidana nadstrešnica za vozove, saj je bila gostilna postaja za furmane. Gostilna Vogler s pripadajočimi gospodarskimi poslopji velja za dobro ohranjen primer stavbne dediščine, ki se je na svojstven način vključevala v gospodarsko, socialno in kulturno življenje v tem prostoru ob slovensko-avstrijski meji. Kot taka je pomembna tako z arhitekturnega kot etnološkega in socialno-zgodovinskega vidika. Danes je v Vili Vogler urejena Kavarna in turistično-informacijska točka. Več o kulturni dediščini v kraju Cankova najdete tukaj. Ostanki dvorca Matzenau Na skrajnem vzhodu Prekmurja, tik ob Madžarski meji, ždi dvorec Matzenau, ki so ga v začetku 19. stoletja pozidali grofje Batthyany. Leta 1900 ga je kupil avstrijski konzul, po rodu Čeh, grof Matzenauer. Služboval je v Peruju in Vatikanu, kjer mu je papež podelil plemiški naslov. Dvorec je opremil z odličnimi primerki stilnega pohištva, militarijami, slikami in eksotičnimi predmeti iz raznih krajev sveta. Usoda teh stvari danes ni znana. Sama zgradba je bila zgrajena v razkošnem, neoklasicističnem slogu. Zanimiv je na treh arkadnih lokih počivajoč altan, ki ga v zgornjem delu poudarja dvojni grb rodovine Matzenauer. Vsebino dvorca dopolnjuje danes že zaraščen park, z nasadi bukev, smrek, platan in drugih tujerodnih dreves. Nekdanja parterna ureditev parka je vidna v tlorisu starega katastrskega načrta. Ostanki obrob poti in osrednjega vodnega motiva so zakriti z zemljo in listjem. Szaparyjev dvorec, Marof v Mačkovcih Dvorec iz 1905 leta. Ime marof izhaja iz nemške besede Meierhof in pomeni posestvo ali kmečko gopodarstvo, ki so ga lastniki dajali v najem upravitelju, majerju. DAnes je obnovljena stavba dela kompleksa vinske kleti in gostišča, znanega poznavalcem dobrega vina in kulinaričnih dobrot. Stare šole Šole, ki so nastajale v prvi polovici 19. stoletja, je gradil industrialec Geza Hartner iz Murske Sobote. Še danes so prepoznavni arhitekturni element na Goričkem. Prepoznamo jih po enotnem videzu. Najdemo jih v Stanjevcih, Gerlnicih, Šulincih, Andrijancih, Brezovcih in Markovcih. Šola v Šulincih s talnim zidcem in stenskim robom iz 1913. Obsega učilnico in učiteljevo stanovanje, zraven je pomožni objekt. Sezidati jo je dal industrijalec Geza Hartner po vzoru šole v Adrijancih. Pouk je bil ukinjen 1962, danes ima funkcijo vaškega doma. Datacija: prva četrtina 20. stol. Več o šolah... Stara šola v Stanjevcih je prenovljena in služi kot kulturni dom.
Domačije
Bransbergerjeva domačija v Korovcih. Ljubiteljski slikar Bramonsberger je rojstno hišo v Korovcih preuredil v galerijo z etnološkim muzejem. Od leta 1997 je na domačiji urejen etnološki muzej, kjer so razstavljena gospodinjska in kmečka orodja iz začetka 20. stoletja. Na domačiji so zbrani predmeti iz okoliških domačij. Lastnik pa se ponaša tudi s stalno razstavo lovskih trofej iz okoliških logov. Prav na tej domačiji pa vaščani Korovec v mesecu avgustu že tradicionalno praznujejo svoj praznik, ki ga nadaljujejo s pohodom po Turistični gozdni učni poti Fuks graba. Na domačiji potekajo likovne kolonije. Panonska domačija na Kobilju je po ocenah strokovnjakov je ena najlepših v Pomurju – biser prekmurske arhitekturne umetnosti. V stavbo je vhod preko arkadne lope s štirimi stebri, skozi vrata, ki so rezbarska mojstrovina. Poleg vhoda je vodnjak na kolo. Letnica na hiši je 1901. Največji prostor v hiši ("iža") vsebuje imenitno staro lončeno peč, ta prostor sedaj služi tudi kot razstavni prostor za izdelke domače obrti. Iz hiše se pride v kamro, ki so jo preuredili v pisarno oziroma informacijski center z računalniki. Verjetno prav zaradi tega to hišo imenujejo TELE hiša. Poleg hiše je tudi gospodarsko poslopje s hlevom za konje in hlevom za krave, podom (gumno) in svinjaki v pregibu. Na ta način je dvorišče, zahvaljujoč tudi zadnji strani sosedove hiše, lep zaprt prostor, ki je odprt samo proti glavni cesti, ki pelje skozi vas. Več o hiši... Bežanova domačija v Gornjih Slavečih. Je najstarejša hiša v naselju Gornji Slaveči. Zgrajena okrog leta 1870 v obliki črke L iz blata in lesa, krita s slamo. Okna so majhna majhna, v oknih so križi. Pobeljena je z apnom. V njej je za tisti čas značilna dimna kuhinja in bita tla. Hiša je bila v lasti Cecilije Bežan. Več informacij... V prispevku za častnik Delo je J. Pojbič zapisal: Cecilija Bežan iz zaselka Štoukov breg v Gornjih Slavečih, Cila po domače, je pred tremi leti umrla v domu starejših v Kuzmi. Skoraj devetdeset let je dočakala in razen zadnjih dveh let je vse svoje življenje preživela na domačiji svojih staršev, v cimprani stari hiši s slamnato streho, črno kuhinjo in brez elektrike. Kot da bi živela v muzeju. A ni se pritoževala in zadovoljna je bila s tem, kar je imela kot zadnja svoje družine. Nikoli se ni poročila in ni imela otrok, zato je njeno hišo po smrti podedovala občina Kuzma, ki je zadnji dve leti njenega življenja plačevala njeno bivanje v domu starejših. In občina bo iz Bežanove domačije zdaj zares naredila muzejček. Hiška Bežanovih je bila zgrajena v drugi polovici devetnajstega stoletja. Družina je bila velika, sedem otrok sta imela Bežanova in Cila je bila najmlajša. Oče je bil slamokrovec, mati je skrbela za otroke in dom, obdelovali so nekaj zemlje in imeli eno ali dve glavi živine ter nekaj prašičev.V tistem času je bilo v Prekmurju vse podeželje posejano s takšnimi, praviloma številčnimi družinami v skromnih cimpranih ali butanih hiškah. Cimprače so z leti in desetletji vedno hitreje izginjale, z desetletji pa se je zdesetkala tudi Bežanova družina. Nazadnje sta v cimprači, ki je ves čas ostajala enaka kot ob njeni gradnji, živeli le še neporočeni sestri, Cila in Marija, ki so ji pravili Mejca. Cila je vmes delala v Avstriji, a se je pozneje vrnila na Štoukov breg in se pridružila sestri. Tako kot vedno sta v hlevu imeli kravo, v svinjaku pa kakšnega prašiča, za krmo in tudi za živež sebi sta z motikama obdelovali dve njivi, travo pa sta svojim živalim prinašali tudi z obmejkov in robov, kjer jima je pač uspelo naprositi sosede, da jima jo prepustijo. Kakšno malenkost sta v sezoni zaslužili z nabiranjem in prodajo gob. V »veliki« sobi, ki meri slabih 13 kvadratnih metrov, sta spali na posteljah svojih staršev, kurili sta si v črni kuhinji in zidani peči, še naprej nista imeli elektrike in zelo pozno sta dobili vodovodno pipo v črno kuhinjo. Potem je umrla tudi Mejca in Cila je ostala sama. »Pa se nikoli ni pritoževala. Še naprej je z motiko obdelovala svoji njivi, dokler je mogla, je imela tudi živino in zadovoljno je živela do pozne starosti. Ko so jo moči začele zapuščati, pa smo zanjo začeli skrbeti mi,« pripoveduje njena prva soseda Ivanka Celec. (Avtor besedila in fotografij; Jože Pojbič)
Mlini na Goričkem
Frčkov mlin na Gornjih Slavečih 17 je nadstropen zidan mlin z valjčnim mehanizmom in mlinskim kamnom; vodni pogon ni ohranjen. V mlinu je delno ohranjena oljarna. Mlin nosi letnico 1862 in ne obratuje več. V letu 2005 je bil mlin obnovljen. Časarov lesen in nadstropen mlin v Berkovcih 30, je bil zgrajen leta 1930, v osnovi pa je starejši. V popolnosti je ohranjen valjčni mlinski mehanizem, v njem je urejena etnološka zbirka orodja. Mlin stoji na samem ob Ratkovskem potoku. V njem sta posebno zanimiva Francisova turbina in mogočni stroj katerega poganja lesni plin. Več o njem na spletu: https://vodnimlin.wixsite.com/casarov-mlin:; www.casarov-mlin.com Z mlinom upravlja Zvonko Petje. Za storeitev vodenja po spomeniku kulturne dediščine je pridobil pravico do uporabe kolektivne blagovne znamke Krajinski park Goričko. Sklep. V naselju Dolnji Slaveči stoji ob potoku Lukaj Pütarov mlin. Mlin izvira iz leta 1921, ko je deloval na vodno mlinsko kolo. Kasneje so mlin posodobili in vpeljali električno energijo. Danes mlin ne obratuje več, je pa v njem v celoti ohranjen valjčni mehanizem na električni pogon. Poleg mlina je tudi oljarna, prostor, kjer so pridelovali olje. Mlin je bil obnovljen leta 2009. Več o mlinu...(Vir: www.vulkanija.si) Lenarčičev mlin v Neradnovcih Ob neradnovski Mali Krki, potočku, ki teče izpod slemena, po katerem poteka slovensko-madžarska državna meja, stoji v ozki dolini stari Lenarčičev mlin. V njem je, še do pred kratkim, mlel gospodar Ludvik, ki je bil mlinar od mladosti. V prihodnosti bo njegovo delo prevzel sin Zdenko. Danes v mlinu meljejo na elektriko, včasih pa uporabijo tudi vodo. Pojbičev mlin stoji v središču vasi, ob cesti Murska Sobota – Hodoš, se nahaja več kot 50 let star mlin in oljarna ter kašarna last družine Pojbič Kolomana. Mlinarska dediščina na Slovenskem sega daleč nazaj v zgodovino. Ugotovljeno je bilo, da mlinarstvo sodi med najstarejše obrti človeškega rodu. Tudi na Slovenskem je mlinarska dediščina zelo pestra. Poznamo obvodne mline z različnimi načini pogona, vodne ali plavajoče mline, kot so se pri nas pojavljali na reki Muri in mline na veter. Pojbičev mlin je bil zgrajen leta 1952. Sprva ga je poganjal lesni plin, od leta 1967 pa električni pogon. Danes v mlinu meljejo ajdo, koruzo, pšenico, pridelujejo koruzni zdrob in ajdovo kašo. Ob mlinu obratuje že 40 let tudi oljarna, kjer stiskajo bučno olje iz bučnih semen. Bučno olje je postalo prekmurska kulinarična posebnost in je nepogrešljivo v vsaki gostilni in kmečkem turizmu. V mlinu se lahko ti izdelki tudi kupijo. Več informacij (Vir: www.gornji-petrovci.si) V občini Šalovci si obiskovalci Krajinskega parka Goričko lahko ogledajo Žido-Lenaršičev mlin, ki ima poleg mlinskega kamna, valjčnega mehanizma in pogona na vodno kolo še edinstven pogon - motor na lesni plin holc gas. Je edini tak motor v Sloveniji, ki še deluje. Po dogovoru z lastnikom mlina ga lahko za obiskovalce tudi požene. Obiskovalci lahko tu kupijo tudi moko, različne žitarice in še nekatere pridelke. Najstarejša stavba v Šalovcij je Solarjev mlin iz preloma 18. in 19. stoletja. V Domanjševcih je prav tako ohranjen mlin z mlinskim kolesom. Več informacij... Dajčev mlin v Sotini Vse se je začelo leta 1853, ko je podjetnik Deutsch iz bučnega semena skozi laneno krpo iztisnil prve kaplje pravega domačega bučnega olja. je zapisano na spletni strani družine, ki upravlja z mlinom. Dajčev mlin na Sotini je kompleks nadstropnega valjčnega mlina s pritlično zgradbo žage, oblikovan v L. Zgrajen je bil leta 1924 zahodno od naselja. Funkcionira kot mlin in žaga. Več o ponudbi v mlinu... Obalov mlin na Ledavi v vasi Pertoča je valjčni mlin tlorisno oblikovan v U, s stanovanjskim delom pod skupno streho. Zgrajen je bil 1885. Ob njem stojita ločeno lesena zgradba z žago venecianko in gospodarsko poslopje. Mlin in žaga ne delujeta. Mlin in žaga sta uvrščena med spomenike lokalnega pomena. Nekoč je delovala tudi električna turbina ki je oddajala energijo v omrežje.
Ptice mejic in polj
V kulturni krajini imajo izjemen krajinski in habitatni pomen mejice. S to besedo poimenujemo skupine dreves in grmovja med kmetijskimi površinami ter med kmetijskimi površinami in potmi. Drevesa in grmovje so mesta, kjer ptice gnezdijo ali jih uporabljajo kot pevsko in lovno mesto. Najbolj zaželena mesta so vrhovi grmov, od koder ptice prežijo na svoj plen pri tleh. Grmovni vrhovi in suhe veje so zaradi izpostavljenosti priljubljeno pevsko mesto, od koder samci označujejo svoje teritorije ali privabljajo samičke. Mejice s črnim trnom ali glogom so gnezditveno mesto za različne vrste penic, kot sta pisana (Sylvia nisoria) in rjava penica (Sylvia communis). Črnoglavka (Sylvia atricapilla), ena od najbolj razširjenih in številčnih ptic pri nas, prav tako pogosto gnezdi v mejicah. Značilno petje rumenega strnada (Emberiza citrinella) daleč naokoli odmeva z vrhov mejic. Prepoznaven po živahni rumeni barvi perja. Nekoč pogost prebivalec kulturne krajine, veliki strnad (Emberiza calandra), je zaradi intenzifikacije kmetijske rabe postal izjemno redek. Prosnika (Saxicola rubicola) prepoznamo po oranžnih prsih in črno-belem vzorcu na glavi in hrbtu. Številčnost repnika (Linaria cannabina), še enega tipičnega predstavnika kmetijske krajine, prav tako upada. Ta rdečeprsi predstavnik ščinkavcev gnezdi v grmovju. Poljski vrabec (Passer montanus), prepoznaven po črni piki na licu, je še pogost prebivalec kulturne krajine na Goričkem. Med najbolj prepoznavnimi prebivalci mejic je rjavi srakoper (Lanius collurio). Zraste do 18 cm v dolžino in tehta do 35 g. Samce prepoznamo po značilni črni progi čez oči, sivi glavi, rjavordečem hrbtu in trebušni strani z rožnatim navdihom. Samice imajo rjavo perje in rjavo črto čez oči. Oba spola imata izrazito zaukrivljen kljun, s katerim spretno lovita in razkosavata plen. Opozorilni klic "chack chack" zlahka slišimo z vrha mejic, medtem ko srakoper poje izjemno redko. Živi 3-5 let. Lovi žuželke (kobilice, poljski murni, metulji, bramorji), kuščarje, male sesalce, le redko mlade ptiče in dvoživke. Ulovljen plen natika na trne grmov, saj plen tako lažje razkosa, hkrati pa tako "shrani" višek plena za primere slabega vremena, ko ne more loviti. Ta lastnost mu je nadela latinsko rodovno ime Lanius, ki v prevodu pomeni "mesar". Razširjen je v Evraziji in je v Sloveniji pogosta poletna vrsta. Je ptica selivka, ki prezimuje v JV Afriki in se k nam vrne v začetku maja. Skodeličasto gnezdo iz trave, korenin, mahu in perja si splete na dnu gostega in trnatega grma (pogosto je to črni trn) in vanje samica izleže 3-6 jajc. Ima 1 zarod na leto konec maja-julija. Pogosto gnezdi v istem grmu kot pisana penica s katero drug drugega ščitita pred plenilci. Njegov življenjski prostor je kulturna krajina z ekstenzivnimi travniki in pašniki, kamnitimi tratami z mejicami ali posameznimi grmi. Ogroža ga izguba življenjskega prostora predvsem izsekavanje mejic in grmišč ter uporaba insekticidov. Ima status ranljive vrste in je kvalifikacijska vrsta območja Natura 2000 Goričko. Ekstenzivne žitne njive in travniki so življenjski prostor najmanjše evropske poljske kure, prepelice (Coturnix coturnix). Do 20 cm velika in do 140 g težka poljska kura ima razpon peruti do 35 cm ter rjavo perje in rahlo ukrivljen kljun. Samci imajo značilno belo nadočesno črto. Ker gre za vrsto, ki je aktivna ob mraku in ponoči ter živi v žitnih njivah, jo le izjemoma vidimo in veliko lažje slišimo. Značilno oglašanje "pet-pedi" ob toplih in jasnih nočeh odmeva iz goričkih travnikov in njiv. Živi 3-5 let. Hrani se s semeni divjih žit in zelišč, žuželkami in pajki. Življenjski prostor prepelice je tradicionalna kulturna krajina z žitnimi njivami, vlažnimi ekstenzivnimi travniki in praha. Razširjena je v Evropi in Severni Afriki. Evropske prepelice prezimujejo v Afriki, kamor se selijo izključno ponoči in se pri selitvi orientirajo po zvezdah. V Sloveniji so razširjene po nižinskih delih in njihova številčnost populacije upada. Gnezdi na tleh, kjer samica znese 8-16 rumeno rjavih jajc (s temnimi lisami) in jih vali 17-21 dni. V prvih dneh se kebčki hranijo le z žuželkami, nato tudi z rastlinsko hrano ter poletijo po 20 dneh. Glavni dejavnik ogrožanja je degradacija habitata zaradi intenzifikacije kmetijske rabe njiv (monokulture, velikopovršinska pridelava, manjši delež žit, uporaba kemičnih sredstev) in travnikov (prepogosta košnja) ter lov na selitvenih poteh.
Ponudniki izdelkkov domače obrti in dejavnosti
Daniela Topolovec - ročno tkanjeDaniela TopolovecHodoš 27 9205 Hodoš ++ 386 (0) 559 13 97++ 386 (0) 40 373 332 bereginja@gmail.com Časi, ko so skoraj pri vsaki hiši imeli statve in so si ljudje sami tkali oblačila, posteljno perilo, prte in brisače, se zdijo za vedno izgubljeni. Obujanje te preteklosti je uspelo Danieli Topolovec, ki še zmeraj ročno tke na lesenih statvah in pri tem uporablja izključno naravne materiale, kot so lan, svila in volna. Izdeluje tako metrsko blago, kakor tudi uporabne izdelke, med njimi brisače, prtičke, šale, zavese in vankiše (vzglavnike). Daniela uporablja stare tkalske vzorce, ki so jih skozi stoletja uporabljali v slovenskem in širšem evropskem prostoru, hkrati pa jih rada tudi preoblikuje in ustvarja nove po svojih lastnih zamislih. Ročnega tkanja, predenja in barvanja z naravnimi barvili se je naučila v nemškem mestu Wangen v pokrajini Allgäu. Pridobljeno znanje pogosto posreduje na tečajih in delavnicah tako odraslim kot otrokom. Za svoje izdelke je prejela nagrado na natečaju za najboljše rokodelske izdelke Goričkega.
Kolesarska povezava Trideželnega parka Goričko-Raab-Őrseg
Radweg/ Bicycletour Goričko-Raab-Őrseg 3 države /Staaten/ States, 3 krajine/Landschaften/Landscapes = 1 PARK Goričko-Raab-Őrseg
Varstvo dvoživk
Dvoživke so globalno med najbolj ogroženimi skupinami živali. Podnebne spremembe, bolezni in urbanizacija so glavni vzroki za zmanjševanje številčnosti dvoživk. Polovici dvoživk v Evropi do leta 2050 celo grozi izumrtje. Podobne trende opazujemo tudi v Sloveniji, kjer so se v zadnjih desetletjih na račun pozidave in posegov v prostor izgubila številna mokrišča. Zasipane so bile številne mlake, ki so bile nekoč skoraj pri vsaki hiši ali so vanje naselili ribe. Izsušeni so bili mokrotni travniki in regulirani vodotoki. Selitve dvoživk so dodatno otežile izgradnje novih cest, ki so marsikje prekinile stoletne selitvene poti. V Javnem zavodu KPG že od leta izvajamo akcijo "Pozor žabe na cesti!" v času spomladanske migracije dvoživk iz prezimovališč na mrestišča. V tem času namestimo varovalne ograje v dolžini 2000 m, ki dvoživkam prepreči dostop do ceste, kjer jih ogroža promet. Dvoživke se zvečer, ko se dvoživke selijo, zato pri ograji pobere in prenese na varno na drugo stran ceste. Število prenešenih dvoživk med leti varira in je odvisno od več dejavnikov kot je vreme. Kako lahko pomagamo dvoživkam tudi mi? Vsak posameznik lahko pomaga pri varstvu dvoživk. Če imamo možnost, izkopamo mlako. Mlaka naj bo obraščena z rastlinjem, vendar naj bo brez rib, saj so le-te plenilke dvoživk. Če že imamo mlako z ribami, ribe izlovimo. Ohranimo posamezne kotanje ali mokrotne predele na močvirnih travnikih ali v gozdovih. Kolesnic, ki nastanejo zaradi vožnje težkih vozil, ne zasipavamo z gradbenim materialom oziroma počakamo, da se kolesnice najprej osušijo - tako se dvoživke lahko umaknejo na varno. K varstvu in ohranjanju dvoživk prispevamo tudi z zmanjšano uporabo kemičnih sredstev v vsakdanjem življenju in z zmanjševanjem odpadkov, saj je za varstvo dvoživk pomembno tudi varstvo voda.
Plazilci
Od 22 vrst plazilcev, ki živijo v Sloveniji, jih na območju KPG zagotovo živi le 7. Še vedno so plazilci med ljudmi zaradi strahu in sovraštva pogosto preganjani, čeprav imajo v okolju izjemno pomembno vlogo biološke kontrole škodljivcev. Najpogosteje lahko opazimo predstavnike kuščarjev slepca (Anguis fragilis), zelenca (Lacerta viridis) in martinčka (Lacerta agilis). Ob vodah živi kača belouška (Natrix natrix). Smokuljo (Coronella austriaca) lahko opazimo ob poteh ali na posekah. Njen sorodnik navadni gož (Zamenis longissimus) je redek. Vse te vrste kač so nenevarne. Od strupenjač je bil doslej opažen le en primer navadnega gada (Vipera berus) na območju Vučje Gomile. Ob Ledavskem in Hodoškem jezeru živi edina naša domorodna vrsta želve, močvirska sklednica (Emys orbicularis). Vse vrste domorodnih plazilcev so zavarovane in je njihovo namerno ubijanje prepovedano.
Naravoslovni dnevi
Naravoslovni dnevi v Krajinskem parku Goričko so namenjeni osnovnošolskim in srednješolskim skupinam.
Olivinova soba
1 OLIVINOVA SOBAdvoposteljna soba (19m2)predprostor z dodatnim ležiščem (15m2)kopalnica s kadjo in WC (8m2)
Lyndwa soba
3 LYNDWA SOBAdvoposteljna soba (18m2)predprostor z dodatnim ležiščem (21m2)kopalnica s tuš kabino in WC (5m2)
Cenik
Soba Število postelj Cena v EUR 1 OLIVINOVA SOBA 2+1 70 2 TULIPANOVCOVA SOBA 2 50 3 LYNDWA SOBA 2+1 50 4 ANDREJEVA SOBA 2 50 Cena vključuje:Nočitev, brezplačni ogled vseh razstavnih prostorov gradu, grajske vinoteke, WI-FI, brezplačni parkirni prostor in brezplačna izposoja treking kolesa (10). Turistična taksa: Turistično takso določa Odlok o turistični taksi v Občini Grad (U.l. RS 2/04) in v 2017 znaša 0,80 EUR/dan za odraslo osebo in 0,40 EUR/dan za otroke nad 6 let. Ugodnosti: Brezplačna nočitev otroci do 6 let. Pri več kot treh zaporednih nočitvah se prizna 20 % popust. Živali v sobah niso dovoljene. Cena vključuje 9,5 % DDV. Plačilo je možno z bančno kartico. Informacije in rezervacije:Javni zavod Krajinski park GoričkoGrad 191, 9264 GradT: 02 551 88 60, M: 041 659 436; 031 354 187E-pošta: sobe@goricko.info
Kovaštvo
Kovači so do 20. stoletja sodili med najpomembnejše rokodelce na slovenskem podeželju, saj so izdelovali poljedelska in druga orodja, kovane dele vozov, orodja za vinogradništvo in gozdarstvo, pripomočke in opremo za gradnjo hiša, zunanjo in notranjo opremo, orodje so tudi popravljali. V kovaški obrti ločimo orodne ali splošne, vozovne, podkovske in umetnostne kovače. 1848. je bila v Ljubljani ustanovljena podkovska šola, ki je bila po letu 1873 obvezna za vse kovače. V poznem srednjem veku je pri Gradu delovala kovačnica in talilnica. V 18. stoletju so se kovači v Dobrovniku, Lendavi in Beltincih združevali v samostojne in mešane cehe. Leta 1927 je bilo v soboškem okraju 135 kovačev in podkovcev, leta 1957 pa v pomurski regiji 98 kovaških in 30 podkovskih delavnic. Kovaške delavnice so začele izginjati z množičnim pojavom traktorjev in kmetijskih strojev v 80. letih 20. stoletja.
Delavnice domačih obrti in dejavnosti
sd<jhvgo<sdhvblo<sdhvlsyd dfjvodsfhblodfyh lydfb dkfbhdfyljbdyčfjb čdy ldfbjćdfybj ydfjb čd ydćlfbjydjb y
Tematska pot Vidrin paradiž
Tematska pot Vidrin paradiž je učna pot ob Hodoškem jezeru v dolžini 1 km o živalstvu in rastlinah Hodoškega jezera. Učne table so dvojezične v slovenščini in madžarščini.
Vidrin center v Križevcih
Vidrin center AQUALUTRA v Križevcih v Prekmurju vodi Inštitut Lutra. V centru si lahko ogledate razstavo Aqualutra - Vidra, kraljica voda in dermonplastične preprarate družine kun. Inštitut Lutra izvaja številne ozaveščevalne aktivnosti na temo vidre in ohranjanju narave s poudarkom na vodah. Ob centru je Vidrina učilnica v naravi. Vidrin center je odprt: v sredo in petek med 10.00 - 16.00 v soboto med 11.00 - 16.00.
Pomembne informacije
Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Nulla finibus nisl et dui feugiat, ut finibus ipsum auctor. Proin erat magna, malesuada at lorem in, lacinia suscipit neque. Donec dolor odio, semper quis tortor in, accumsan laoreet purus. Pellentesque nisl nibh, ultrices id venenatis sed, interdum hendrerit ligula. Donec vel dolor nec enim vehicula porttitor nec nec enim. Integer ipsum diam, cursus sed porttitor sit amet, consectetur non odio. Donec efficitur risus neque, et porttitor quam tristique ut. In hac habitasse platea dictumst. Duis dapibus mauris a sagittis consectetur. Suspendisse ac turpis tellus. Ut efficitur sagittis leo non pellentesque. Ut fermentum velit ex, id varius metus dictum vel. Vivamus ornare ornare eleifend. Quisque interdum et justo ut mattis. In commodo neque vitae arcu venenatis porta. Sed vulputate semper tempus. Etiam ante dolor, iaculis id lectus at, viverra aliquet eros. Phasellus sollicitudin purus eget lorem elementum, viverra porta dolor lacinia. Phasellus sagittis rhoncus tempor. Quisque vitae ligula a nunc molestie pellentesque in eget nulla. Donec dignissim enim ut arcu congue malesuada. Morbi at lorem vitae neque fringilla pellentesque. Maecenas fringilla sem mauris, id scelerisque eros placerat vel. Aliquam vitae odio eu mi condimentum venenatis. Ut a volutpat magna. Maecenas eleifend magna nisl, et aliquet nibh placerat tincidunt. In ac elementum diam, non lacinia purus. Quisque et nisl ac massa semper convallis. Nulla et fringilla est. Vestibulum sed tempor nisl. Nullam elit velit, rutrum id mollis nec, eleifend eu enim. Quisque ante felis, euismod ut ipsum vel, fermentum varius mauris. Phasellus posuere dolor eros, at mollis orci consectetur ac. Nulla pharetra neque et porta efficitur. Sed pellentesque sollicitudin risus, eget elementum nibh tempor vel. Pellentesque habitant morbi tristique senectus et netus et malesuada fames ac turpis egestas. Sed sed turpis sagittis, gravida nisl et, dictum ex. Praesent dictum velit eu congue porta. Etiam nec elit in nisi viverra tincidunt quis sed dolor. Duis in convallis dui. Nulla at eros tristique turpis ultrices faucibus non nec risus. Duis vel turpis in metus luctus condimentum non a nisl. Donec et erat pulvinar, viverra tellus posuere, dignissim tellus. Vestibulum ante ipsum primis in faucibus orci luctus et ultrices posuere cubilia Curae; Sed vestibulum nisi augue, ac laoreet lectus semper vitae. Nunc ut elementum sapien. Vestibulum vestibulum, nunc id congue porttitor, justo turpis aliquam ex, non elementum tortor turpis sed enim. Vestibulum efficitur, felis quis mattis vehicula, tortor dui ultricies arcu, vel molestie erat arcu ut nulla.
Naslovnica
Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit, sed do eiusmod tempor incididunt ut labore et dolore magna aliqua. Ut enim ad minim veniam, quis nostrud exercitation ullamco laboris nisi ut aliquip ex ea commodo consequat. Duis aute irure dolor in reprehenderit in voluptate velit esse cillum dolore eu fugiat nulla pariatur. Excepteur sint occaecat cupidatat non proident, sunt in culpa qui officia deserunt mollit anim id est laborum.Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit, sed do eiusmod tempor incididunt ut labore et dolore magna aliqua. Ut enim ad minim veniam, quis nostrud exercitation ullamco laboris nisi ut aliquip ex ea commodo consequat. Duis aute irure dolor in reprehenderit in voluptate velit esse cillum dolore eu fugiat nulla pariatur. Excepteur sint occaecat cupidatat non proident, sunt in culpa qui officia deserunt mollit anim id est laborum.Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit, sed do eiusmod tempor incididunt ut labore et dolore magna aliqua. Ut enim ad minim veniam, quis nostrud exercitation ullamco laboris nisi ut aliquip ex ea commodo consequat. Duis aute irure dolor in reprehenderit in voluptate velit esse cillum dolore eu fugiat nulla pariatur. Excepteur sint occaecat cupidatat non proident, sunt in culpa qui officia deserunt mollit anim id est laborum. Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit, sed do eiusmod tempor incididunt ut labore et dolore magna aliqua. Ut enim ad minim veniam, quis nostrud exercitation ullamco laboris nisi ut aliquip ex ea commodo consequat. Duis aute irure dolor in reprehenderit in voluptate velit esse cillum dolore eu fugiat nulla pariatur. Excepteur sint occaecat cupidatat non proident, sunt in culpa qui officia deserunt mollit anim id est laborum.
Kontakt
Aenean volutpat ante tincidunt est rutrum, ut fringilla elit laoreet. Donec dolor felis, tincidunt sit amet ex et, volutpat condimentum orci. Aliquam urna elit, facilisis sed feugiat ac, bibendum quis mi. Suspendisse potenti. Aenean id leo nec velit condimentum varius. Quisque a velit sit amet quam euismod mattis sit amet et metus. Quisque porttitor, elit sed malesuada posuere, urna dui imperdiet ante, vitae facilisis tellus arcu sodales nibh. Etiam aliquam mollis nibh sed tempus. Morbi id nibh vitae metus laoreet elementum. Cras volutpat non ex et elementum. Sed gravida, nibh at porta rhoncus, ligula diam tristique ligula, nec interdum arcu orci eu velit.
Nulla eu molestie sem
Nulla eu molestie sem. Duis dictum risus id justo facilisis sollicitudin vitae sed diam. Etiam est felis, vehicula euismod eros id, rhoncus sagittis ante. Nam turpis elit, finibus sit amet mollis in, maximus ac magna. Fusce iaculis est nibh, nec faucibus est accumsan malesuada. Morbi ornare rutrum massa nec faucibus. Morbi quis est nibh. Phasellus sodales vestibulum magna quis efficitur. Donec molestie lectus a tortor eleifend, vel tempus mauris feugiat. Pellentesque laoreet nulla a diam sodales facilisis. Proin eu commodo nisi. Donec cursus nisi a augue viverra, et ullamcorper neque condimentum. Sed velit ipsum, scelerisque sit amet diam vitae, aliquam mattis sem. Vestibulum lectus leo, pulvinar ut nunc at, vulputate dignissim tortor. Nulla eu molestie sem. Duis dictum risus id justo facilisis sollicitudin vitae sed diam. Etiam est felis, vehicula euismod eros id, rhoncus sagittis ante. Nam turpis elit, finibus sit amet mollis in, maximus ac magna. Fusce iaculis est nibh, nec faucibus est accumsan malesuada. Morbi ornare rutrum massa nec faucibus. Morbi quis est nibh. Phasellus sodales vestibulum magna quis efficitur. Donec molestie lectus a tortor eleifend, vel tempus mauris feugiat. Pellentesque laoreet nulla a diam sodales facilisis. Proin eu commodo nisi. Donec cursus nisi a augue viverra, et ullamcorper neque condimentum. Sed velit ipsum, scelerisque sit amet diam vitae, aliquam mattis sem. Vestibulum lectus leo, pulvinar ut nunc at, vulputate dignissim tortor. Nulla eu molestie sem. Duis dictum risus id justo facilisis sollicitudin vitae sed diam. Etiam est felis, vehicula euismod eros id, rhoncus sagittis ante. Nam turpis elit, finibus sit amet mollis in, maximus ac magna. Fusce iaculis est nibh, nec faucibus est accumsan malesuada. Morbi ornare rutrum massa nec faucibus. Morbi quis est nibh. Phasellus sodales vestibulum magna quis efficitur. Donec molestie lectus a tortor eleifend, vel tempus mauris feugiat. Pellentesque laoreet nulla a diam sodales facilisis. Proin eu commodo nisi. Donec cursus nisi a augue viverra, et ullamcorper neque condimentum. Sed velit ipsum, scelerisque sit amet diam vitae, aliquam mattis sem. Vestibulum lectus leo, pulvinar ut nunc at, vulputate dignissim tortor.
Porta rhoncus, ligula diam
Aenean volutpat ante tincidunt est rutrum, ut fringilla elit laoreet. Donec dolor felis, tincidunt sit amet ex et, volutpat condimentum orci. Aliquam urna elit, facilisis sed feugiat ac, bibendum quis mi. Suspendisse potenti. Aenean id leo nec velit condimentum varius. Quisque a velit sit amet quam euismod mattis sit amet et metus. Quisque porttitor, elit sed malesuada posuere, urna dui imperdiet ante, vitae facilisis tellus arcu sodales nibh. Etiam aliquam mollis nibh sed tempus. Morbi id nibh vitae metus laoreet elementum. Cras volutpat non ex et elementum. Sed gravida, nibh at porta rhoncus, ligula diam tristique ligula, nec interdum arcu orci eu velit. Aenean volutpat ante tincidunt est rutrum, ut fringilla elit laoreet. Donec dolor felis, tincidunt sit amet ex et, volutpat condimentum orci. Aliquam urna elit, facilisis sed feugiat ac, bibendum quis mi. Suspendisse potenti. Aenean id leo nec velit condimentum varius. Quisque a velit sit amet quam euismod mattis sit amet et metus. Quisque porttitor, elit sed malesuada posuere, urna dui imperdiet ante, vitae facilisis tellus arcu sodales nibh. Etiam aliquam mollis nibh sed tempus. Morbi id nibh vitae metus laoreet elementum. Cras volutpat non ex et elementum. Sed gravida, nibh at porta rhoncus, ligula diam tristique ligula, nec interdum arcu orci eu velit. Aenean volutpat ante tincidunt est rutrum, ut fringilla elit laoreet. Donec dolor felis, tincidunt sit amet ex et, volutpat condimentum orci. Aliquam urna elit, facilisis sed feugiat ac, bibendum quis mi. Suspendisse potenti. Aenean id leo nec velit condimentum varius. Quisque a velit sit amet quam euismod mattis sit amet et metus. Quisque porttitor, elit sed malesuada posuere, urna dui imperdiet ante, vitae facilisis tellus arcu sodales nibh. Etiam aliquam mollis nibh sed tempus. Morbi id nibh vitae metus laoreet elementum. Cras volutpat non ex et elementum. Sed gravida, nibh at porta rhoncus, ligula diam tristique ligula, nec interdum arcu orci eu velit. Aenean volutpat ante tincidunt est rutrum, ut fringilla elit laoreet. Donec dolor felis, tincidunt sit amet ex et, volutpat condimentum orci. Aliquam urna elit, facilisis sed feugiat ac, bibendum quis mi. Suspendisse potenti. Aenean id leo nec velit condimentum varius. Quisque a velit sit amet quam euismod mattis sit amet et metus. Quisque porttitor, elit sed malesuada posuere, urna dui imperdiet ante, vitae facilisis tellus arcu sodales nibh. Etiam aliquam mollis nibh sed tempus. Morbi id nibh vitae metus laoreet elementum. Cras volutpat non ex et elementum. Sed gravida, nibh at porta rhoncus, ligula diam tristique ligula, nec interdum arcu orci eu velit.
Lorem ipsum 1
Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Nulla ultrices porta lacus eu imperdiet. Sed fringilla massa porttitor dui venenatis, sit amet sodales lorem pellentesque. Praesent viverra mattis est a eleifend. Suspendisse tempus scelerisque quam id eleifend. Morbi ac cursus mi. Vestibulum ante ipsum primis in faucibus orci luctus et ultrices posuere cubilia Curae; Integer pulvinar, enim nec mattis pulvinar, erat felis feugiat urna, quis molestie ipsum est eu lectus. Duis ornare vitae elit id sagittis. Nunc eu erat vitae odio venenatis vulputate a efficitur metus. Morbi nisi augue, mattis a velit a, elementum volutpat dolor. Pellentesque porta nunc at ex iaculis malesuada. Maecenas vestibulum lobortis volutpat. Proin elementum nisi ac velit auctor, quis finibus dui laoreet.
Pohod po bregaj pa dolaj
Pohode po označeni pešpoti društvo prireja že več kot deset let, pri tem pa aktivno sodeluje s porabskim Kulturno-turističnim društvom Andovci.
Dnevi turizma Občine Dobrovnik
Ob Bukovniškem jezeru deluje informacijska pisarna, kjer obiskovalcem nudijo informacije o turistični ponudbi in prireditvah občine Dobrovnik ter okolice.
Martinovanje v Dobrovniku
V okviru Turističnega društva Dobrovnik deluje Martinova skupina, ki vsako leto v času martinovanja opravlja plemenito delo, ko krsti mošt v žlahtno kapljico, vino.
