Žabja svatba v 2022

 K. Malačič

Obdobje spomladanskih migracij dvoživk proti mrestiščem, kjer te svatujejo in se razmnožujejo, se počasi zaključuje, kar pa ne pomeni, da ne bo ob toplih deževnih nočeh na cestah veliko dvoživk. Zaradi nenavadnih vremenskih razmer se še precej dvoživk zadržuje ob vodah in se bodo, ob ugodnih pogojih, vračale v poletna bivališča na mokrotne travnike, v mejice in gozdove. Zato naj opozorilo o previdni vožnji ob večjih vodnih površinah velja celo leto.

 

Varovalne mreže za dvoživke smo, enako kot prejšnja leta, tudi letos postavili v Kraščih ob Ledavskem jezeru na regionalni cesti R2-440 in ob lokalni cesti Krašči–Ropoča. Skupna dolžina mrež je bila približno 1,4 km. Letos smo po dveh letih postavili tudi tako imenovane povratne zaščitne mreže, ki so ustavljale vračajoče se dvoživke, katere smo potem prenašali čez cesto. Prvič pa je ob regionalni cesti bila nameščena svetlobna signalizacija in omejitev hitrosti zaradi varnosti dvoživk in predvsem prostovoljcev, ki so, predvsem ponoči, prenašali dvoživke.   

Nenavadni vremenski pogoji so tudi letos krojili spomladansko migracijo dvoživk. Okoli 15. februarja so bile dnevne temperature okrog 15 °C, nočne pa okrog 5 °C, v kombinaciji z rahlim dežjem so ti pogoji na plano privabili prve dvoživke, predvsem rjave žabe, zaradi katerih smo morali ponoči pregledovati ceste, ker mrež še nismo uspeli postaviti.

Neobičajni vremenski pogoji so se nadaljevali tudi v marcu in v začetku aprila, a namesto toplih noči so bile za oba mesca značilne nizke temperature, celo globoko pod 0 °C. Tako se je ta nenavadna sezona spomladanskih migracij dvoživk v večjem obsegu začela komaj po 20. marcu in trajala vse do sredine aprila, ko smo začeli pospravljati mreže. Povratne mreže smo pustili do konca aprila.

Višek je migracija dosegla med 28. marcem in 2. aprilom. Skupno število prenesenih dvoživk letos znaša 6.922 in je v primerjavi z lanskim številom, 7.481, precej podoben. Primerjava s podatki iz preteklih 5 let pa kaže, da je letošnja sezona spomladanskih migracij dvoživk povprečna. Kakšen vpliv so imele nizke temperature na uspešnost njihovega razmnoževanja, pa še ni znano. Vračati so se začele po 5. aprilu, ko je nekaj dni bil tako imenovani žabji promet dvosmeren. Zaradi povratnih mrež števila povozov med vračajočimi dvoživkami ni bilo veliko. Opažamo, da po cestah vozi vse več obzirnih voznikov. Žal pa se najdejo tudi taki, ki divjajo po cestah tudi, ko so na cestah ludje - prostovoljci in veliko dvoživk. Veliko število povoženih dvoživk smo opazili tudi na odsekih, kjer ni postavljenih mrež in na drugih črnih točkah.

Letošnja migracija je bila kljub nizkim temperaturam povprečna. Največji (negativni) odklon je bilo opaziti pri navadnem pupku, pri katerem število že drugo leto upada: s 1.200 iz leta 2020 na komaj 120 (2021) oziroma na 165 osebkov (2022). Z naskokom najpogosteje zabeležena vrsta ob mrežah je navadna krastača in predstavlja kar 64,53 % vseh prenesenih osebkov. Po pogostosti sledi skupina zelenih žab (17,7 %), rosnice (12,50 %), navadni pupki (2,4 %), plavčki oziroma barske žabe (1,7 %), sekulje (0,78 %) in ostale vrste (manj kot 0,4 %).

Dvoživke so plenilke, prehranjujejo se z žuželkami, polži in nekaterimi drugimi vrstami živali, kar pomeni, da so posredno zelo pomembne tudi za nas ljudi. V veliki meri uravnavajo številčnost teh živali, ki za ljudi pogosto predstavljajo škodljivce v sadovnjakih, vrtovih in na njivah. Njihovega pomena se zaveda vse več ljudi, saj se nam pri takih akcijah pridružuje več prostovoljcev. Izjemen prispevek k ohranjanju dvoživk v Krajinskem parku Goričko je tudi letos prispevala Jasmina Berke Ficko, njena nadobudna hčerka Tjaša in sin Anžej, ki so s svojim znanjem, zagnanostjo in pridnostjo popolnoma prevzeli nadzor nad mrežo ob regionalni cesti, občasno se nam je pridružila tudi Daša Donoša in druge prostovoljke in prostovoljci.

Posebna zahvala gre tudi lastnikom zemljišč ob regionalni cesti, ki so nesebično dovolili postavitev varovalnih mrež ob robovih njihovih zemljišč. Pri postavljanju varovalnih mrež so nam tudi letos pomagali zaposleni na občinah Cankova in Rogašovci, za kar smo še posebej hvaležni. Zelo velika pridobitev pa je bila postavitev svetlobne signalizacije in omejitev hitrosti s strani Nadzorne službe Pomgrad, cestno podjetje d.d., večina voznikov je omejitev upoštevala. 

Postavljanje varovalnih mrež je le eden od ukrepov varstva dvoživk, ki pa ne zadostuje, če poleg mrestišč (vode, kjer se dvoživke razmnožujejo) ne varujemo tudi prehranjevalnih habitatov dvoživk. To so ekstenzivni travniki, sadovnjaki, gozdovi in mejice. Premalo smo pozorni na dejstvo, da v naravno okolje vnašamo preveč fitofarmacevtskih sredstev, kmetijskih, gospodinjskih in industrijskih odplak. Če se bo tak trend nadaljeval, se lahko hitro zgodi lokalno izumrtje dvoživk, pri čemer bomo prikrajšani tudi ljudje, ker nam dvoživke ne bodo brezplačno »izvajale« tako imenovane ekosistemske koristi oziroma plenile polže in druge "škodljivce" (npr. jajčeca komarjev in drugih žuželk), s čimer se prehranjujejo.

V upanju, da kvakanje in regljanje ne bo nikoli utihnilo, bomo akcijo nadaljevali tudi naslednja leta.

Več informacij o akciji Pozor, žabe na cesti v Krajinskem parku Goričko dobite pri koordinatorju akcije in avtorju fotografij, Kristjanu Malačiču, po e-pošti: kristjan.malacic@goricko.info 

    top