Varstvo netopirjev

Netopirji so edini sesalci na svetu, ki so sposobni aktivnega letenja. Čeprav se jih drži negativen sloves, so netopirji izjemno pomemben del naših ekosistemov. Netopirji predstavljajo najbolj številčno skupino znotraj sesalcev, saj na svetu živi več kot 1100 vrst, od teh je bilo v Sloveniji doslej zabeleženih 30 različnih vrst netopirjev. Vse vrste netopirjev so zaradi svoje redkosti in ogroženosti zavarovane. Med vzroke za upadanje številčnosti netopirjev v prvi vrsti prištevamo izgubo primernih življenjskih prostorov - od izgube zatočišč do izgube prehranjevalnih habitatov. Netopirje ogrožata tudi promet in veterne elektrarne. K ohranjanju netopirjev lahko pomagamo tudi sami. 

1. Ohranjamo zatočišča in kotišča netopirjev

Najpomembnejši varstveni ukrep je ohranjanje zatočišč in kotišč netopirjev. Pri obnovah stavb ohranjamo strukture (kot so leseni opaži na stenah in pod napuščem, odprtine v podstrehi), ki jih lahko netopirji uporabljajo za zatočišče. Ne zamrežimo ali popolnoma zapremo vletnih odprtin, skozi katere netopirji letajo v zatočišča ali kotišča. Zaradi preprečevanja vletavanja golobov in drugih živali, lahko namestimo ustrezne rešetke. Obnove stavb izvajamo jeseni, pozimi in zgodaj spomladi, ko netopirjev ni v stavbah. 


Strukture v stavbah, ki jih kot zatočišča uporabljajo netopirji (povzeto po: Biosferni rezervat Rhön)

2. Ohranjamo in zasajujmo mejice

Mejice in druge linijske strukture (npr. drevoredi, kamnite ograje, suhozidi) so izjemno pomembne za netopirje, saj se netopirji v prostoru orientirajo po teh linijskih strukturah. Pri lovu ponoči netopirji raje kot čez odprto krajino veliko raje letijo ob mejicah ali gozdnih robovih, saj so tam manj izpostavljeni plenilcem, hkrati pa jim te strukture omogočajo orientacijo v temnem prostoru.


Mejice so pomemben krajinski element za orientacijo netopirjev med zatočišči in prehranjevališči (foto: M. Podletnik)

3. Ohranjamo mlake

Netopirji pogosto lovijo žuželke v bližini vodnih teles - mlak, ribnikov in jezer. Žuželke se rade v velikih gostotah zadržujejo v bližini voda, zato so tam lahek plen netopirjev. Vode so pomembne posebno v času slabega, deževnega vremena, saj se takrat žuželke koncentrirajo pri vodah, v zraku pa jih ni. Tam jih v času, ko je ključno najti hrano, ulovijo netopirji. Nekatere vrste netopirjev pa so celo izključno prilagojene na lov vodnih žuželk (npr. obvodni netopir). 

4. Nameščamo netopirnice

Netopirnice nameščamo na območjih, kjer primanjkuje struktur, ki bi jih lahko netopirji uporabljali kot zatočišča. Netopirnice so iz lesa ali betona izdelane hišice za netopirje. Netopirji jih najpogosteje uporabljajo kot poletna zatočišča, lahko pa jih uporabijo tudi  za porodniško kolonijo ali za jesensko parjenje, redko tudi kot prezimovališče. Pri nameščanju netopirnice je zaželeno, da je v bližini potok ali linija dreves; mejica, drevored. Idealna namestitev netopirnice je na zahodni in južni legi, kjer je najdlje osončena. Nameščena naj bo najmanj 3 m visoko od tal na stavbi, el. drogu ali drevesu. Kljub temu naj ne bo zaradi sence nameščena previsoko pod napušč. Bližina nočne razsvetljave ni zaželena. Če jo nameščamo na drevo, vejevje naj ne bo preveč gosto, saj to otežuje vletanje netopirjem. Načrt za izdelavo netopirnice najdete na spletni strani SDPVN. 

5. Puščamo odmrlo drevje

Odmrlo drevje ima več funkcij za netopirje. V odmrlem lesu živijo različne žuželke in druge živali, s katerimi se netopirji prehranjujejo. V odmrlih drevesih z dupli in odpadajočim lubjem netopirji najdejo zatočišča in kotišča. Gozdne vrste netopirjev imajo kotišča v duplih. 


Odmrla drevesa z odstopajočim lubjem so pomembna zatočišča gozdnih vrst netopirjev (foto: M. Podletnik)

6. Ne osvetljujemo zatočišč netopirjev in zmanjšujemo splošno svetlobno onesnaževanje

Osvetljevanje izletnih odprtin zmoti naravni cikel netopirjev, ki zaradi svetlobe izletavajo kasneje kot bi sicer (ob mraku) in s tem zamudijo višek plena v zraku. Svetlobno onesnaževanje negativno vpliva na številčnosti in pestrost plena, saj se v okolici umetne svetlobe množično zbirajo žuželke, ki nato zaradi ujetosti v snop svetlobe zaradi utrujenosti poginejo. Svetlobno onesnaževanje zato izredno zmanjša številčnost plena netopirjev, ki za zadostitev svojih potreb potrebujejo več časa in porabijo veliko več energije, kar se lahko odraža tudi v razmnoževalnem uspehu. 

V projektu Gorička krajina je bilo izvedenih več ukrepov za izboljšanje življenjskih prostorov za netopirje, med drugim so bila nameščena njim prijazna svetila ob 13 sakralnih objektih označenih na zemljevidu

Več o varstvu netopirjev si preberite na:

Bat conservation Edit. 2019

Habitat management for bats. JNCC 2001.