Deževna pomlad prispevala k enemu od najslabših let za belo štorkljo

 M. Podletnik, JZ KPG

Lansko leto 2020 je bilo eno od najboljših let za belo štorkljo v zadnjih dvajsetih letih, odkar se izvaja vsakoletno spremljanje gnezditvenega uspeha bele štorklje. Na 11 gnezdih so starši takrat vzredili kar 26 mladičev.
Letošnje leto bo sodeč po številu mladičev med najslabšimi od leta 1999. Le na 5 gnezdih so pari štorkelj uspešno gnezdili in vzredili 10 mladičev. Manj mladičev smo zabeležili le v letih 2006 (7), 2015 (6) in 2019 (10). V letu 2021 smo mladiče prešteli le na gnezdih v Sv. Juriju, Nuskovi, Domanjševcih, Prosenjakovcih in Šalovcih. 

 
Pogost prizor v letošnjem letu   M. Podletnik

Vzrok za letošnje slabe rezultate se skriva predvsem v deževnem in hladnem vremenu v maju in juniju. Kot pojasnjuje dr. Damijan Denac, direktor Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) in koordinator popisa štorkelj v Sloveniji, bo letošnje leto med slabšimi. »Gnezditveni uspeh pri štorklji je močno odvisen od vremena v prvi polovici maja, ko se mladiči izvalijo in so stari do 14 dni. Takrat so najbolj občutljivi na podhladitve in v letih z deževno in hladno pomladjo je smrtnost mladičev največja. Ker takšnih pogojev vseeno ni vsako leto, čeprav postajajo zaradi podnebnih sprememb zaskrbljujoče pogosta, dolgoročno na populacijo takšna ekstremna leta bistveno ne vplivajo


Letom z izrazito slabim gnezditvenim uspehom je pogosto skupno deževno in hladno spomladansko vreme   JZ KPG

V Domanjševcih in Sv. Juriju je par vzredil le enega mladiča, kar ni nič nenavadnega. »Štorklje imajo namreč strategijo, da vržejo jajca ali mladiče iz gnezda, če viri in pogoji v naravi ne dopuščajo, da bi se vsi normalno razvili. Štorkljino strategijo bi lahko opisali kot »bolje 1 krepak mladič, ki bo preživel, kot 3 šibki mladiči, ki bi vsi poginili oz. ne bi preživeli poti v Afriko«, še pojasni dr. Denac, ki se s štorkljami raziskovalno ukvarja vse od njegove diplomske naloge.


Starševska strategija štorkelj zasleduje krepkost mladičev   G. Domanjko

Če je leto 2021 zaznamovalo predvsem slabo vreme, pa se Pomurje že več let sooča z značilnim negativnim trendom populacije. »V Sloveniji se populacija bele štorklje povečuje in beležimo celo zmeren porast, štorklja širi naselitveno območje, le iz Prekmurja vztrajno izginja,« opozarja Denac. Kot nadalje pojasni, je zaskrbljenost toliko večja, ker štorklja ni tako strašen ekološki specialist. »To lahko samo pomeni, da je v ekosistemu prišlo do zloma ponudbe hrane na širokem spektru in se je nosilnost okolja za štorklje, pa še za koga drugega, dramatično zmanjšala. Travnikov ni več, intenzivne njive pa so zelo skromno pogrnjena miza za štorkljo«, pojasnjuje vzroke za upad in izginjanje simbola Pomurja.


Njive omogočajo iskanje hrane le kratek čas po oranju   G. Domanjko

V zadnjih letih ugotavljamo tudi povečano smrtnost mladičev v obdobju, ko le-ti že poletijo. V drugi polovici julija so mladiči vedno pogosteje žrtve intenzivnih neviht s točo in močnimi vetrovi, ki so najverjetneje tudi posledica podnebnih sprememb. Na Goričkem vsako leto zabeležimo tudi kak primer pogina mladičev zaradi trkov z električnimi vodi. Posebno nevarnost mladim in neizkušenim štorkljam predstavljajo predvsem transformatorji in neizolirane žice, kar se je letos pripetilo tudi enemu od treh mladičev v Prosenjakovcih. Žal so bile posledice trka z žicami tokrat za mladiča usodne.


Za neizkušene mlade štorklje električni vodi in druge ovire pogosto predstavljajo smrtne ovire   G. Domanjko

    top