Pozitivni učinki projekta predstavljeni na zaključni konferenci projekta

V čertek, 9. septembra 2021, je na gradu Grad potekala zaključna konferenca projekta Gorička krajina. Na konferenci so predstavniki projektnih partnerjev predstavili projektne aktivnosti in rezultate projekta, ki se je pričel izvajati konec leta 2017 in se bo zaključil februarja 2022. 

Po premiernem predvajanju enega od petih video portretov so sledili pozdravni nagovori direktorice vodilnega partnerja, JZ Krajinski park Goričko, Stanislave Dešnik in predstavnice posredniškega organa - Ministrstva za okolje in prostor Republike Slovenije, Maje Kač. Temu je sledila osrednja predstavitev projektnih aktivnosti in učinkov projekta. Gregor Domanjko, vodja projekta pri JZ Krajinski park Goričko, je predstavil večino projektnih aktivnosti, katerih nosilec je bil zavod. Katarina Denac iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije je predstavila ključne ugotovitve raziskav učinkovitosti izvedenih varstvenih ukrepov.


Premiera enega od petih video portretov  T. Koltai

Najbolj obsežni varstveni ukrepi so bili namenjeni obnovi 106 ha ekstenzivnih travnikov na kar 695 parcelah. Od tega je bilo 70 ha namenjenih izboljšanju stanja travniških habitatnih tipov, 30 ha travnikov je bilo obnovljenih z namenom izboljšanja življenjskih pogojev za metulja mravljiščarja, ostalih 6 ha je bilo namenjenih izboljšanju življenjskega prostora ostalih ciljnih vrst. V prvih dveh letih so bile na teh površinah travnikih izvedene izdatne obnove. Kot je pojasnil Gregor Domanjko, je bilo izvedenih kar nekaj obsežnih posekov grmovno – drevesne zarasti, danes pa so na teh površinah že vzpostavljeni cvetoči travniki. »Velik izziv so bili travniki, kjer je bila močno razširjena tujerodna invazivna rastlina, orjaška zlata rozga, saj so bili ti travniki v celoti preraščeni s to rastlino in se zato druge travniške rastline skorajda več niso pojavljale. Učinki redne in pogoste košnje so danes vidni v gorički krajini, saj lahko namesto zlate rozge ponovno občudujemo cvetoče travnike z rumeno maslenico in močvirskim sviščem, hkrati pa so travniki ponovno zanimivi za pridelavo krme.«


Vidni učinki obnove travnikov -  travniki v Ženavljah leta 2016 in po obnovi leta 2021  M. Podletnik, G. Domanjko

Veliki aktivnosti je bilo namenjenih tudi izboljšanju življenjskih pogojev za velikega skovika ali čuka, kot ga poznajo domačini na Goričkem. Že na začetku projekta je bilo 22 ha obstoječih visokodebelnih sadovnjakov je bilo obnovljenih s pomladitveno rezjo in odstranitvijo bele omele, ko je bilo obrezanih 950 sadnih dreves. Za ohranitev primernih naravnih gnezdišč v sadnih drevesih so bile sklenjene pogodbe za dolgoročno ohranitev 50 dreves. Ta drevesa so na terenu označena s posebnimi tablicami. Največjega zanimanja in pozitivnega odziva s strani domačinov je bil deležen ukrep zasaditve novih visokodebelnih sadovnjakov. »V jesensko-zimskem obdobju smo kljub epidemiji uspeli zasaditi 27 ha novih sadovnjakov. V vsaki drugi vasi na Goričkem. Ti sadovnjaki bodo čez nekaj desetletij postali gnezdišče velikega skovika in tudi drugih ptic, ki gnezdijo v duplih.«


Na začetku projekta je bilo obrezanih 950 sadnih visokodebelnih dreves - pozitiven učinek rezi je viden tudi po štirih letih  G. Domanjko

Da so bili ukrepi zasnovani ustrezno, je potrdila tudi raziskava ornitologov Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. S pomočjo posebnih naprav, t.i. GPS logerjev, so ugotavljali izbor in rabo prehranjevalnih habitatov velikih skovikov. Strokovnjaki so ugotovili, da sta se kot zelo uspešna ukrepa izkazala postavitev lovnih prež in puščanje pasov nepokošene trave. »Lovne preže so preprosti leseni koli, s katerih skovik preži na velike žuželke v travi, hkrati pa nepokošeni pasovi sploh omogočajo razvoj večjih žuželk, zato sta ta dva ukrepa res izredno pomembna za skovika«, je razložila Katarina Denac iz DOPPS.


Obnovljen travnik v Šulincih je v letu 2021 že vsakodnevno uporabljal par hribskih škrjancev  G. Domanjko

Hribski škrjanec je bila druga ciljna vrsta ptice, kateri so bila namenjena pogodbena varstva kot tudi obnova travniških površin. »Hribski škrjanec je doživel enega največjih upadov številčnosti na Goričkem. Leta 1997 je samo na Goričkem gnezdilo okoli 200 parov, leta 2016 le še okoli 40. Danes goričko populacijo ocenjujemo na 70 gnezdečih parov«, pojasni Denacova. Projekt je pripomogel tudi k številnim novim spoznanjem o ekologiji te ptice, saj so ornitologi ugotovili, da hribski škrjanci na Goričkem gnezdijo tudi v prahi in na njivah z ozimnim žitom. Kot je v nadaljevanju pojasnila Denacova, so tudi za hribskega škrjanca bili ukrepi zasnovani ustrezno, kar so potrdili z raziskovalnim delom, hkrati pa ugotovitve nakazujejo na nujnost njihove razširitve na večje površine v prihodnje kot tudi na nujnost vzpostavitve varstva gnezd.


Travnik v Prosenjakovcih, vključen v pogodbeno varstvo, so letos naseljevali temni mravljiščarji  G. Domanjko

Skupaj s KGZS-zavodom Murska Sobota je potekalo aktivno nagovarjanje kmetov o aktivnem varstvu velikega skovika, hribskega škrjanca in metuljev mravljiščarjev. »Za varstvo velikega skovika je naša svetovalna služba skupaj s projektnimi sodelavci parka aktivno nagovarjala lastnike travnikov, da so na travnikih puščali dele nepokošene, saj so tam skoviki lahko lovili velike žuželke. V zadnjem letu projekta pa smo intenzivno nagovarjali lastnike travnikov k vključevanju v varstvo za metulje mravljiščarje. Ta del je bil še posebno zahteven, saj smo bili v precejšnji časovni stiski tudi zaradi omejitev, povezanih z epidemijo«, je delo KGZS – Zavoda Murska Sobota po predstavitvi predstavil Karel Hari.


Veliko vloženega časa za iskanje jajčec in gnezd gosenic postavneža je doprineslo k trikratnemu povečanju števila gnezd  G. Domanjko

Poleg strašničinega in temnega mravljiščarja so v Krajinskem parku Goričko aktivnosti namenili tudi travniškemu postavnežu. Ta metulj, ki je bil nekoč razširjen po širšem delu Goričkega, danes živi le še na enem območju na vzhodnem Goričkem. Ta lokacija je tudi zadnja v Pomurju, zato je ohranitev te populacije toliko pomembnejša. »V projektu smo tako zaposleni v parku kot strokovnjaki za metulje prišli do številnih spoznanj glede travniškega postavneža in upravljanja njegovega življenjskega prostora. Da smo na pravi poti, kažejo rezultati popisov, saj se je število gnezd gosenic, katera lahko vzamemo kot merilo uspešnosti ukrepov, povečalo za skoraj trikrat«, pove Domanjko.
Hroščema puščavniku in škrlatnemu kukuju so bile poleg raziskav na temo novih spoznanj o njuni razširjenosti, namenjene tudi aktivnosti zagotavljanja primernega življenjskega prostora z ohranitvijo in vzpostavitvijo habitatnih dreves.


Na Goričkem se je nebo vsaj v okolici cerkva zaradi projekta zatemnilo in s tem postalo tudi bolj zdravo za ljudi  G. Pintar, G. Domanjko

Projekt je v veliki meri prispeval tudi k izboljšanju stanja treh vrst netopirjev. »Pred projektom so bili netopirji spregledani, danes pa praktično ne mine teden, da ne bi kdo od domačinov na Goričkem poklical glede svetovanja o netopirjih. S komunikacijo smo rešili že veliko težav in uspeli obvarovati netopirje«, pojasni Domanjko. Uspešna zgodba z netopirji se je pričela konec leta 2018, ko so bili ob devetih cerkvah po Goričkem zamenjani reflektorji, ki so osvetljevali cerkve z zatočišči netopirjev. 13 svetil od takrat osvetljuje le fasado in streho cerkve. »S tem smo zatemnili okolico cerkva, zato netopirji izletavajo takrat, ko je v zraku največ žuželk. Hkrati smo zmanjšali tudi svetlobno onesnaženje na teh lokacijah.« Posebno pozornost je bila namenjena enemu od le dveh znanih kotišč malega podkovnjaka na Goričkem. V Kančevcih je bila s sklenitvijo pogodbe o varstvu dosežen dolgoročen dogovor z lastnikom stavbe o varstvu kotišča. »Jeseni 2019 smo v isti stavbi vzpostavili prvo stalno razstavo o netopirjih v Sloveniji in do danes jo je obiskalo že več kot 1000 obiskovalcev.« Da so bili ukrepi za netopirje uspešni, dokazujejo tudi številke, saj se število netopirjev v vseh znanih porodniških skupinah ciljnih vrst povečuje.

Čeprav je večina aktivnosti zaključena, pa v Krajinskem parku Goričko do zaključka projekta načrtujejo še vzpostavitev treh tematskih poti. V Nuskovi bodo uredili tematsko pot o velikem skoviku in hrošču puščavniku, v Budincih nameravajo urediti pot posvečeno travnikom in travniškim živalim. Na območju mokrotnih travnikov v Motvarjevcih bo urejena krajša dvignjena lesena pot, ki bo obiskovalce popeljala v samo osrčje teh pisanih travnikov. Otvoritev poti je načrtovana spomladi, ko bodo travniki najlepši. Do takrat pa lahko ljubitelji narave podobe goričke krajine in njenih prebivalcev občudujejo tudi v petih kratkih video portetih. 

Projekt Gorička krajina je največji projekt, ki ga je od svoje ustanovitve leta 2004 izvajal Javni zavod Krajinski park Goričko. V okviru projekta je bilo vključenih kar 247 ha, v projektu pa je sodelovalo več kot 500 lastnikov zemljišč na Goričkem. Kljub temu pa ob zaključku projekta vsi partnerji poudarjajo, da zaključek projekta ni konec, saj se sedaj pravi izzivi šele pričenjajo.

Po predstavitvi projekta v besedi in sliki, so si udeleženci konference izvedene ukrepe ogledali tudi v živo na terenu. Pri Gradu so si najprej ogledali na novo zasajen visokodebelni sadovnjak, sledil je ogled travnika v Vidoncih, ki je vključen v skrbniško varstvo in je bila na njegovem robu zasajena mejica. Nazadnje so si udeleženci ogledali še območje gnezdenja hribskega škrjanca v Stanjevcih in različno uspešno izvedene obnove travnikov z invazivno tujerodno orjaško zlato rozgo.


Terenski ogled enega od zasajenih visokodebelnih sadovnjakov  M. Podletnik