Veliki skovik

Veliki skovik (Otus scops) je eden od bolj zanimivih ptičjih prebivalcev Goričkega.

Opis
Veliki skovik je za razliko od svojega imena pravzaprav majhna, le do 20 cm visoka sova, katere razpon peruti je med 4753 cm. Gre za izrazito nočno vrsto, ki jo prej slišimo kot vidimo. Kadar ga nam le uspe uzreti, ga spoznamo po vitki pokončni postavi in po izrazitih ušesnih čopih, ki jih lahko zloži na teme in jih zato vedno niti ne opazimo. Po telesu je gosto vzdolžno progast in ima izrazit obrazni pajčolan. Barva perja je podobna barvi lubja v rdečih ali sivih odtenkih. Ima velike rumene oči. 

Veliki skovik   G. Domanjko

Značilno oglašanje tchuk-tchuk-tchuk mu je nadelo domače ime "čuk", pod katerim ga poznajo domačini na Goričkem in tudi drugod po Sloveniji. V knjigi Domače in tuje živali v podobah (1871) pa je Fran Erjavec pomotoma zamenjal opise čuka, ki se oglaša s čukanjem in ga poimenoval s skovikom in skovikajočo se sovo z znanstvenim imenom Athene noctua s čukom. 


Oglašanje velikega skovika
Markovci 2019
© M. Podletnik

 
Prehrana in selitev
Je edina prava selivka med našimi desetimi vrstami sov, saj se vsako jesen odseli v Afriko in od koder se vrne konec aprila. Je edina evropska sova, ki se seli v podsaharsko Afriko, vendar so podatki o njenih prezimovalnih območjih v tropski Afriki redki. S pomočjo GPS logerjev, nameščenih tudi na nekaj velikih skovikov na Goričkem, so ornitologi ugotovili, da gorički skoviki med selitvijo opravijo več kot 10.000 km dolgo pot. Podatek, ki je v oziru velikosti te živali, izjemen. Seli se izključno zaradi hrane, saj se skoraj izključno prehranjuje le z velikimi žuželkami.

V ekološki raziskavi vrstne sestave plena velikega skovika na Goričkem je bilo ugotovljeno, da se najpogosteje prehranjujejo z velikimi kobilicami, predvsem drevesno zelenko (Tettigonia viridissima), bramorji in murni. Neredko pleni tudi nočne metulje in gosenice, priložnostno tudi male sesalce (vir).

V ekološki raziskavi, ki je potekala v letih 2012 in 2013, je bilo ugotovljeno, da svoj plen najpogosteje išče v mejicah, gozdnih robovih, na travnikih in v visokodebelnih sadovnjakih. Pri lovu uporablja strukture, kot so sušice dreves in drevesni osamelci, s katerih lahko preži na plen. Zaradi pomanjkanja teh struktur so bili na območju KPG v zadnjih petih letih nameščeni posebni leseni koli. Te kole imenujemo lovilne preže in velikemu skoviku omogočajo, da lahko z njih lažje preži na plen na travniku ali njivi. 


Veliki skovik s kobilico drevesno zelenko v kljunu na vhodu v duplo v Budincih   DOPPS

Je teritorialna vrsta, saj svoj teritorij samci spomladi glasno označujejo z oglašanjem in s tem privabljajo samice ter hkrati odvračajo druge samce. V raziskavi velikosti domačih okolišev (t.j. območje, kjer žival živi - mesta za prehranjevanje, počivališča, gnezdišča in pevska mesta in je večji kot teritorij), je bilo na podlagi GPS telemetrije izračunano, da so domači okoliši velikih skovikov med 8,3 in 132,1 ha. Najdaljša razdalja med gnezdom in mestom prehranjevanja je bila 2.000 m zračne linije, kar kaže, da lahko veliki skoviki uporabljajo veliko območje. Znotraj domačega okoliša se lahko prekriva več teritorijev velikega skovika, ki skupaj uporabljajo isto območje. Kot najpomembnejše prehranjevalne površine so se izkazale mejice ter visokodebelni sadovnjaki, najbolj negativno so nanje vplivale njive. Za vsak dodaten odstotek površine mejic se je verjetnost za prisotnost velikega skovika povečala za 1,77 %, z vsakim dodatnim odstotkom visokodebelnih sadovnjakov pa za 1,24%. Nasprotno pa se je ta verjetnost močno zmanjšala s povečevanjem površine njiv, in sicer za vsak odstotek njiv kar za 9,24 % (vir). 

Gnezdenje
Veliki skovik je toploljubna vrsta, ki za gnezdenje rad izbira topla prisojna pobočja v odprti, ekstenzivno obdelani kulturni krajini. Najdemo ga lahko tudi v dolinah in na ravninah. Za gnezdo si največkrat izbere drevesna dupla v starih visokodebelnih sadovnjakih, manjših redkih gozdičkih in drevesnih osamelcih. Neredko zasede tudi primerno gnezdilnico. Leta 2018 je v gnezdilnicah gnezdilo 17 parov velikih skovikov. Gnezdi sicer od sredine maja do konca junija. Samica v duplu ali gnezdilnici znese 36 jajc (najpogosteje 4) bela in popolnoma okrogla jajca. Po 2425 dneh valjenja, se izvalijo puhasti mladiči. Samica prvih 10 dni ostane v gnezdu z mladiči in v tem obdobju hrano prinaša le samec. Nato mladiče intenzivno krmita oba starša.


Redka podoba mladičev velikega skovika v naravnem duplu v hruški   M. Podletnik

Razširjenost
Veliki skovik je v Evropi splošno razširjen v Sredozemlju. V Sloveniji je po oceni iz leta 2011 gnezdi 6001000 parov, največ na Krasu (120200 parov), Goričkem (100160 parov), Kozjanskem (6070 parov), Ljubljanskem barju (4060 parov) in Snežniško-pivškem območju (4050 parov) ( vir). Ocena gnezdeče populacije na Goričkem je bila leta 1997 ocenjena na 210250 parov, leta 2013 pa le še na 6070 parov.  

Ogroženost in varstveni status
Hitro upadanje številčnosti populacij velikih skovikov je dober pokazatelj pretirane intenzifikacije rabe kulturne krajine. Opuščanje in izsekavanje visokodebelnih senožetnih sadovnjakov, mejic in drevesnih osamelcev vodi v izgubljanje prehranjevalnih in gnezditvenih življenjskih prostorov. Zaradi prepogoste košnje travnikov, gnojenja ter spreminjanjem travnikov v njive in pretirano rabo fitofarmacevtskih sredstev (FFS) na njivah vse prehitro izginja tudi njegov plen (kobilice, druge žuželke in pajki). FFS predstavljajo za plenice kot je veliki skovik tudi neposredno grožnjo, saj lahko povzročijo pogin ptic, ki zaužijejo zastrupljene žuželke - nekaj primerov suma pogina zaradi neciljne zastrupitve je bilo zabeleženih tudi na Goričkem. Zaradi ogroženosti je veliki skovik varovana kvalifikacijska vrsta območja Natura 2000 Goričko in je tudi zavarovan. V Sloveniji ima status močno ogrožene vrste (E2). 

   

 

  Ali ste vedeli?

Marsikje se še vedno velikega skovika drži vraža "mrtvečega ftiča", po kateri ljudje verjamejo, da oglašanje skovika prinaša smrt. To seveda ne drži, saj bi potem ljudje lahko umirati le dva meseca na leto, ko se veliki skovik oglaša. Verjetno ta povezava med skovikom in smrtjo izhaja iz preteklosti, ko so bila po vaseh ponoči osvetljena le tista okna, kjer so ljudje bedeli ob mrličih. Svetloba je privabljala številne nočne žuželke, kot je vešče in s tem skovika, ki si je ob obilici vešč zlahka nabral svojo večerjo.