Obeležja

Ob cesti Grad–Kruplivnik stoji kužno znamenje, ki ga domačini imenujejo Beli križ. Visoko znamenje kvadratnega tlorisa s hišico s plitvimi polkrožnimi nišami in piramidasto opečno strešico je iz 17. ali 18. stoletja. Okrog leta 1740 naj bi tod razhajala kuga, takrat neozdravljiva bolezen. V spomin na opustošenje, ki ga je za sabo pustila bolezen, so postavili stebrasto znamenje. Znamenje stoji na gomili, visoki 1 m.

Na domačiji na Hodošu 83 je tipičen panonski vodnjak z lesenim okvirjem, iz katerega se zajema vodo s ključem – kljuko, na katero je obešena posoda. Vodnjak je iz 19. stoletja. (Vir: www.pannon-pleasure.eu)

Stražni stolpi so ostanki polpretekle zgodovine in pričajo o življenju ob nekdanji Železni zavesi. 15 metrov visoka nekdanja stražarnica na Hodošu in opečnati stražni stolp v Krplivniku obiskovalce čakata, skrita v kulturni krajini. Stražni stolp v Krplivniku velja za edini ohranjen tovrstni opečni objekt na vzhodnem delu Slovenije. (Vir: https://www.muravidek.re)

Na tromeji Slovenije, Avstrije in Madžarske v bližini Trdkove so leta 1924 postavili piramidast tromejni kamen. Na slovenski strani so ob mednarodnem srečanju leta 1998 zasadili lipo, leta 1993 pa namestili slovenski grb. Dostop do Tromejnika je mogoč iz vseh treh držav. Je geografska točka (388 m) na SV Slovenije na tromeji Slovenije, Avstrije in Madžarske. Danes je v bližini postavljeno počivališče za pešce in kolesarje v prijetni senci pod lipami. Peš pot iz najbližjega parkirišča pa vodi po učni gozdni poti, ki je prava popestritev predvsem v poletnih dneh.
Tomejni kamen označuje stičišče treh narodov   L. Klar

Pomnik pristanka stratosferskega balona v Ženavljah je imenitno zasnoval akademski kipar Mirko Bratuša.  Označuje kraj, kjer sta leta 1934 pristala belgijska znanstvenika. Na njem je zapisano: »Na tem mestu je 18. 8. 1934 pristala najina lebdeča prilika. Max Cosyns in Nere van der Elst.« Dogodek je v romanu Nebo nad Ženavljami obdelal pisatelj Milan Vincetič. Preberite zgodbo o lebdeči priliki...
Balon v Ženavljah   L. Klar

Rojstna hiša Mikloša Küzmiča
V Dolnjih Slavečih, v zaselku Kukojca se je leta 1737 (okrog 15. septembra) rodil prvi prekmurski katoliški pisatelj Mikloš Küzmič (madžarsko Küzmics Miklós).Bil je rimskokatoliški duhovnik, pisatelj molitvene knjige, prevajalec biblije, narodni prebuditelj in prekmurski dekan. V duhovnika je bil posvečen okrog leta 1763. Najprej je kaplanoval pri Gradu, nato pa je do svoje smrti bil dušni pastir v Kančevcih. Umrl je 11. aprila 1804 v Kančevcih. Napisal je sedem knjig, ki so jih uporabljali v cerkvi in šoli, najpomembnejši pa je vsekakor njegov Abecednik. S svojimi knjigami je vzpodbujal narodno zavest prekmurskega ljudstva in ohranjal narečno besedo.

Ali je bil v sorodu s Štefanom Küzmičem, ki je bil evangeličanski župnik v županiji Somogy (Madžarska) in rojen okrog leta 1723 v Prekmurju, ni povesem raziskano. Danes ima obnovljena hiša na Dolnjih Slavečih zasebno kapelico, na njeni steni pa visi spominska plošča, ki so jo ob 250-letnici rojstva Mikloša Küzmiča postavili duhovniki slovenske okrogline.

Njegova dela je naprej širil Jožef Košič, znova pa jih je izdal Jožef Sakovič, najprej turniški, zatem dolnjeseniški župnik. Njegova najpomembnejša dela so:

Krátká Šumma Velikoga Katekizmusa, Sopron 1780,
Svéti evangeliomi, za nedele i svétke celoga lete, 1780,
Slovenski Šilabikar, 1780,Pomouč Beté´snih, Mirajoučih, 1781,
Kniga Molitvena, na hasek Slovénskegá národá, 1783,
ABC Kni´sica na narodni šoul hasek, Büdin 1790,
Stárogá i nouvogá Teštamentumé svéte histórie Kratke Šumma, Sombotel 1796.

(VIR: www.obcina-grad.si)

Nagrobnik Francu Ivanocyju Na kančevskem pokopališču stoji nagrobnik dr. Francu Ivanocyju, ki ga je načrtoval Jože Plečnik. Nagrobnik ima obliko odprtega portala z napisom na prekladi: Dr. Franc Ivanoczy 1857 -1913 budil in branil je narod svoj. Franc Ivanoczy se je rodil leta 1857 v Ivanovcih. Po končani osnovni šoli in gimnaziji je študiral bogoslovje v Budimpešti. Kasneje je postal redni profesor dramatike v Szombathelyju. Leta 1908 je postal župnik na Tišini. Povezoval se je z narodnimi buditelji, razširjal Mohorjeve knjige in izdal prvi koledar v prekmurskem narečju.

Spominsko obeležje Pomnik besedi pri domačiji Vlaj v Bodoncih je postavljeno v spomin na prvo evangeličansko božjo službo v Bodoncih. Obeležje je delo Ignaca Medena, akademskega umetnika, in bo dostojno opozarjalo na kulturne dosežke prednikov ECO Bodonci. (VIR: www.gorickilist.si)

Dom borcev in mladine na Vaneči  Dom borcev in mladine Vaneča razkriva obiskovalcem zgodovino prekmurskega naroda v obliki razstave fotografij o dogodkih iz leta 1944., Dodana je še razstava osamosvojitvene vojne iz leta 1991 v Prekmurju. Na ogled je tudi avdio video predstavitev z naslovom V obroču smrti avtorja Franca Küzmiča. Za ogled pišite na: razvojni.zavod@siol.net ali pokličite +386 (0)2 545 96 70.