Informacijski center Krajinskega parka Goričko
Grad 191, 9264 Grad
Tel: ++386 2 551 88 60,
Fax: ++386 2 551 88 63
tel.: (031) 354 149
e-pošta: park.goricko@siol.net

Geologija

O geologiji Goričkega

Geološka zgradba Goričkega kamninsko ni preveč pestra, vendar pa je zaradi dokaj bogate geološke zgodovine kljub temu zanimiva. Celotno ozemlje tega dela Slovenije gradijo pretežno terciarne kamnine, stare med 66 in 1,6 milijoni let. Mnogo starejše kamnine, ki so nastajale v morju pred približno 400 milijoni let, so razširjene le na območju Sotine in Rdečega brega. Pripadajo filitoidnim skrilavcem. Danes izdanjajo iz mehkejših terciarnih sedimentov in oblikujejo najbolj strma pobočja severozahodnega dela Goričkega.

Nastanku starih metamorfnih filitoidnih skrilavcev je v geološki zgodovini Goričkega sledilo daljše kopno obdobje. Šele na koncu oligocena, torej pred približno 23 milijoni let, se je ozemlje pogreznilo in od vzhoda ga je zalilo Panonsko morje. Kopen je ostal le skrajni severozahodni del. Morje je prekrivalo ozemlje nadaljnjih 18 milijonov let.

V pliocenu so prvotni morski sedimenti (prodi, peski in gline, iz katerih so nastali peščenjak, peščeni glinavec, glinavec) postajali vedno bolj sladkovodni. Panonsko morje se je zaradi dvigovanja ozemlja pomikalo vedno bolj proti vzhodu.

V zgornjem pliocenu, torej pred približno 1,6 milijoni let pa je v bližini Klöcha v Avstriji pričel bruhati vulkan. Posledice njegove aktivnosti so opazne tudi v Gradu na Goričkem, kjer se v deloma sprijetih plasteh kremenovega rečnega proda, peska, laporja in gline pojavljajo plasti bazaltnega tufa in tufita, medtem ko se jugozahodno od Kaniže pojavlja črno siv bazalt. V preteklosti so bile te kamnine uporabljene kot gradbeni material. Danes pa so zaradi olivinovih nodul zanimive predvsem iz mineraloškega vidika, saj predstavlja nahajališče v Gradu njihovo edino slovensko nahajališče.

Nadalje pa je vse od holocena do danes območje zaznamovala t.i. akumulacija sedimentnega materiala.

V preteklosti je bilo Goričko znano tudi po glini, vendar pa stara obrt lončarstva in ročnega opekarstva danes že izumira. Tudi žganje apna iz marmorja in apnenca ekonomsko gledano danes ni več zanimivo.

Povzeto po:
Činč Juhant, B. & Planjšek, M. 2002. O geologiji Pomurja in Goričkega. Narava Slovenije. Mura in Prekmurje, Prirodoslovni muzej, Ljubljana.

Copyright © Krajinski park Goričko | Design & production CREATIV Novi mediji d.o.o. |