Informacijski center Krajinskega parka Goričko
Grad 191, 9264 Grad
Tel: ++386 2 551 88 60,
Fax: ++386 2 551 88 63
tel.: (031) 354 149
e-po¹ta: park.goricko@siol.net





Kulturna dedi±čina

Na območju Goričkega so sledi bivanja znane µe iz prazgodovinskih obdobij, antike in zgodnjega srednjega veka. V 9. stoletju so tod prevladovali slovanski predniki pod vladavino knezov Pribine in Koclja, okrog leta 900 pa so razvoj zavrli vdori Ogrov, ki so izoblikovali t. i. mejni pas. Ponovna kolonizacija pa je spet potekala od konca 11. do 14. stoletja. V tem času so nastali tudi starej±i kulturni spomeniki.

Dana±nja pokopali±ka cerkev sv. Martina v Domanj±evcih velja za najstarej±i ohranjeni sakralni spomenik v Prekmurju, nastala je malo pred sredo 13. stoletja. Izjemen spomenik okrogle romanske arhitekture ter gotskega slikarstva je tudi rotunda v Selu, nastala v sredini 13. stoletja. Odmevi gotske stavbarske prakse, ki na območju Goričkega niso zamrli ±e skozi 15. in 16. stoletje, se kaµejo na cerkvah pri Gradu, v Gornjih Petrovcih in Boreči. Po času gotike je nastopilo obdobje tur±ke nevarnosti, ki je tudi ta del ogroµala skoraj dvesto let, vse od 15. do 17. stoletja. Takrat je bila večina moči usmerjena v obrambo, pozneje pa je razvoj zajel trge in mesta zunaj Goričkega.

Ob koncu 19. in na začetku 20. stoletja je doµivela močno urbano rast predvsem Murska Sobota, mejnik v razvoju in prepoznavnosti pa seveda predstavlja čas po letu 1919, ko je bil prekmurski del skupaj z Goričkim vnovič zdruµen z matično slovensko domovino.

Danes največ obiskovalcev pritegneta eden največjih gradov na Slovenskem, grad pri Gradu, in cerkev Gospodovega vnebohoda v Bogojini.

Grajsko poslopje pri Gradu (nekdanja Gornja Lendava) je prvič omenjeno leta 1208, v stoletjih je dobil značilno mnogokotno obliko, v njem pa se kaµejo romanske, poznogotske, renesančne in baročne značilnosti. Zaradi ume±čenosti, zgodovinske vloge, zasnove in velikosti bo grad upravno-strokovni center mednarodnega Krajinskega parka Goričko-Örség-Raab s spremljajočimi dejavnostmi.

Rupnijska cerkev Gospodovega vnebohoda v Bogojini, daleč vidna po okroglem stolpu, je nastala tako, da je starej±o, v jedru romansko in v 14. stoletju gotizirano cerkvico sloviti arhitekt Joµe Plečnik v 30. letih kot vhodno lopo vključil v novo celoto. Tako je nastala ena najpomembnej±ih stavb sodobne sakralne arhitekture na Slovenskem.

 

Copyright © Krajinski park Goričko | Design & production CREATIV Novi mediji d.o.o. |