A Goricko Tájvédelmi Park Információs Központja
Grad 191, 9264 Grad
tel.: (031) 354 149
e-mail: park.goricko@siol.net

Kobilje

grb občine Kobilje
 
Naslov

Kobilje 35 9227 Kobilje

Telefon ++386 (0)2 579 92 20
E-poąta obcina@kobilje.si
Spletna stran http://www.kobilje.si
Prebivalcev 570
Velikost 19,74km2
®upan Robert ©čap
 

Občina Kobilje se razprostira vzdolľ Kobiljanskega potoka v objemu mogočnih gozdov in skrbno obdelanih vinogradov.

Vse kaľe, da so na ozemlju danaąnjega Kobilja ľiveli ljudje ľe v kameni dobi, tod so bili namreč najdeni predmeti iz tega obdobja. Tod so ľiveli ljudje tudi v rimskih časih in verjetno tudi v času sv. Cirila in Metoda. Naselje so leta 1627 uničili Turki, sicer pa je prvič omenjeno leta 1208. Leta 1271 je omenjena cerkev sv. Martina, obzidje, znotraj cerkev, µupniąče, velik Kapucinski samostan, kar pa so Turki leta 1627 uničili. Na njihov pohod skozi Kobiljansko dolino spominja ledinsko ime Törektemetés (Turąko groblje), kjer naj bi bil pokopan tudi neki turąki poveljnik. Leta 1524 je bilo na tem območju kar 10 mlinov.

Na Kobilju se dediąčina preteklosti zliva s sodobnim urbanim okoljem, duh časa se ąe vedno zrcali v starih prekmurskih hiąah, ki nas kot zgodovinske knjige poučujejo o preteklosti prekmurske ravnice. V eni od teh hią bo muzej, v drugi pa, kjer je ľe Telehiąa, pa ąe turistična pisarna ter prostori za kulturno-turistično in vinogradniąko dejavnost z vinoteko.

Sredi kraja v manjąem parku sta prava znamenitost mogočni breki (Sorbus Torminalis), največji in najstarejąi drevesi svoje vrste v Sloveniji, tam pa stoji tudi doprsni kip rojaka patra Pavla Berdena. Na okoliąkih gričih se razprostirajo gorice, kjer je na hribu sv. Martina tudi poseben biser skorą (Sorbus domestica), 200 let staro sadno drevo, najviąje svoje vrste v Sloveniji in lepa nova kapelica, ki spominja na nekdanjo cerkev.

Za popestritev µivljenja skrbi kopica druątev. Čeprav majhna, občina načrtuje razvoj z novimi delovnimi mesti v kmetijski dejavnosti, drobnem gospodarstvu, z aktiviranjem manjąe obrtne cone, z izkoriąčanjem geotermalne energije … In od bogatih naravnih danosti, med katerimi so tudi na novo odkrite energetske točke, ki so po ątevilu (48) najątevilčnejąe v Sloveniji, ob katerih naj bi se razvijal predvsem turizem.


Osnovna ąola v Kobilju svoje delo predstavlja na spletni strani:
http://www2.arnes.si/~okobiljems/

skor± nad Kobiljem
Copyright © Krajinski park Goričko | Design & production CREATIV Novi mediji d.o.o. |